Kot navaja portal, se je strokovna skupina od konca septembra do konca novembra sestala trinajstkrat. Stroka je vladi predlagala več ukrepov, ki pa jih ta ni upoštevala. Med predlaganimi ukrepi je bila tudi uvedba obveznega rednega testiranja za vse zaposlene v domovih za starejše. S tem bi namreč lažje odkrili okužene brez simptomov. Domovi za starejše so nato postali glavna žarišča okužb in smrti.
Skupina je vlado prav tako opozarjala, kaj vse v sistemu obrambe proti virusu ne deluje. Težave je prepoznala v nepravočasnem izdajanju epidemioloških karanten, saj so številni prejemali odločbe šele po izteku karantene. Prav tako je predlagala zapiranje posameznih občin in ne regij oz. celotne države. Kritike so bile izrečene tudi na račun aplikacije za ugotavljanje stikov, ki funkcionalno ne deluje.
Vlada prav tako ni upoštevala predlogov za povečanje števila dnevnih PCR-testov na 10.000. Skupina pa je tudi izražala pomisleke o komunikaciji z javnostjo in predlagala, naj informiranje ne sloni več pretežno na vladnih tiskovnih konferencah.
Portal navaja tudi zapisnik s seje 5. novembra, v času, ko je epidemija že ušla izpod nadzora. Zapisnik razkriva, da je strokovna skupina vladi predlagala, naj se po pomoč obrne v tujino in med drugim zaprosi mednarodne organizacije za opremo tristo dodatnih intenzivnih postelj in prav toliko zdravnikov intenzivne medicine. Prav tako so v zapisniku, ki sta ga podpisali Bojana Beović in Irena Grmek Košnik, zapisali predlog, da Slovenija zaprosi za prevzem bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje.
Po poročanju portala je strokovna skupina ukrepe o zapiranju posameznih dejavnosti sprejemala na podlagi raziskav iz tujine.
Kot izhaja iz zapisnikov, strokovna skupina ni razpravljala o popolnem zaprtju javnega življenja takoj po božiču, pač pa po 4. januarju. Prav tako je predlagala poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov v podjetjih, manjši poudarek glede nošenja mask na prostem ter ureditev plačila na domu, ki naj bo izenačeno s tistim na delovnem mestu.
Vlada in strokovna skupina sta imeli tudi različni stališči do zapiranja šol. Del skupine je konec novembra predlagal odprtje šol s 7. decembrom za prvo triado. S tem pa se vlada ni strinjala. Skupina je nato sklenila, da se morajo šole za prvo triado odpreti s 4. januarjem 2021.
Kaj se dogaja s strokovno skupino v tem trenutku, ni povsem jasno. Potem ko je strokovno skupino za covid-19, z Bojano Beović na čelu, zapustil prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel, je zdravstveni minister Gantar najavil, da jo bo "treba prevetriti". Beovićeva naj bi celo dejala, da svetovalna skupina ne obstaja več. Infektologinja nam je sicer zatrdila, da ta še obstaja in da minister njihovega imenovanja (še) ni preklical, a da so aktivni, ko jih zaprosijo za mnenje.
Na ugibanja o usodi svetovalne skupine se je odzval vladni govorec Jelko Kacin. Kot je povedal, je njeno obikovanje in sodelovanje v nadležnosti zdravstvenega ministrstva Tomaža Gantarja. Kacin je povedal, da ne želi komentirat Gantarjevih napovedi, da je potrebno skupino prevetriti. Je pa Kacin dejal, da je bila na včerajšnji seji vlade prisotna tudi Bojana Beović, ki je sodelovala pri vseh zadevah, ki so povezane s covid-19.
Glede navedb, da naj vlada ne bi upoštevala nekaterih pomembnih predlogov svetovalne skupine je Kacin dejal, da očitkov ni izrekel noben član svetovalne skupine ter da gre za pisanje medijev. "Pri vsaki odločitvi je vlada poskušala upoštevati mnenje svetovalne skupine. Glede zdravstvenih vprašanj je vlada v celoti upoštevala pričakovanja svetovalne skupine. Ko pa gre za vplive na nekatere druge sfere življenja in panoge ter pristojnost nekaterih drugih ministrov, pa je vlada morala gledati širše," je še na novinarski konferenci povedal vladni govorec.
KOMENTARJI (683)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.