V Uradnem listu je bila 3. septembra objavljena sprememba vladnega odloka, po kateri velja, da "prijavljanje nalezljive bolezni covid-19 poteka na način, ki ga Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni določata za kugo ali virusno hemoragično mrzlico po povzročiteljih iz 1. skupine nalezljivih bolezni". Ob vsesplošnem nezaupanju med ljudmi je to vnovič povzročilo precej razburjenja (in kar nekaj žolčnega razpravljanja na družbenih omrežjih). Preverili smo, zakaj je vlada sprejela takšen odlok in kaj ta v resnici pomeni za državljane.
Samo visoka smrtnost ni razlog za uvrstitev bolezni v 1. skupino
"Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. 2020 zaradi novega koronavirusa iz Kitajske razglasila globalno nevarnost za javno zdravje. Ker je šlo za povsem nov virus, ki povzroča novo nalezljivo bolezen, ZNB določa, da lahko Vlada RS s sklepom določi, da se za to novo bolezen uporabijo ukrepi iz ZNB in o tem obvesti Državni zbor. Vlada RS je tak sklep sprejela že 13. 2. 2020. S sklepom z dne 3. 9. 2020 se za covid-19 jasneje določa zgolj način prijave nalezljive bolezni iz 1. skupine," so povedali na pristojnem Ministrstvu za zdravje (MZ).
Covid-19 je bil tako uvrščen v skupino bolezni, v kateri so še davica, gnojni meningitis, hemoragična mrzlica, kolera, kuga, ošpice, otroška paraliza, rumena mrzlica, steklina in vranični prisad. "Bolezni so različne glede na hitrost širjenja, način prenosa, vpliv na javno zdravje ... Samo visoka smrtnost ni razlog za uvrstitev bolezni v 1. skupino. Za vse te bolezni pa velja, da jih je treba čim hitreje prepoznati in o tem obvestiti epidemiološko službo, ki predlaga nadaljnje ukrepe za zamejevanje širjenja okužbe," so pojasnili na MZ in zatrdili, da "sprememba odloka ni v nikakršni povezavi s cepljenjem in tudi ne vpliva na odločitve v zvezi s tem".
"Vsi predpisi, ki jih sprejema vlada, so predhodno usklajeni s stroko," so še dodali.
Ihan: Na Komisiji za cepljenje o tem nismo razpravljali
A kdo je ta stroka, s katero se vlada dejansko predhodno posvetuje? Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri MZ, nam je – v sicer zelo kratkem odgovoru – pritrdila, da je seznanjena z omenjenim vladnim odlokom. Enako kot MZ je tudi ona poudarila, da se s tem "ne izenačuje bolezni covid-19 z drugimi iz iste skupine, ampak samo njen način prijave". Kot je še dodala, za te "prijave skrbi NIJZ, zato je bil odlok pripravljen v dogovoru s to institucijo".
Da širše razprave med zdravniško stroko o uvrstitvi covida-19 v prvo skupino nalezljivih bolezni ni bilo, nam je potrdil mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan. "Tudi na Komisiji za cepljenje o tem nismo razpravljali," je dejal.
Po njegovih besedah je umestitev covida-19 v prvo skupino verjetno posledica rigidnosti Zakona o nalezljivih boleznih, ki "ne predvideva, da bi se lahko pojavila nova bolezen ali postala epidemiološko pomembna kakšna nalezljiva bolezen, ki doslej to ni bila". In prav to, česar ZNB torej ne predvideva, se je s pojavom bolezni covid-19 zgodilo. "Zato je bila vlada verjetno pred dilemo, ali za ustrezne epidemiološke ukrepe (prijavljanje, karantena) spremeniti celoten ZNB ali 'za silo', s pomočjo dodatnega odloka, umestiti covid-19 v obstoječi ZNB tako, da bodo mogoči ustrezna prijava in epidemiološki ukrepi. Sklepam, da so se v pomanjkanju časa odločili za drugo rešitev," nadaljuje Ihan.
Je pa medtem prišel v javno razpravo predlog novega ZNB, ki predvideva, da se lahko pojavljajo tudi nove nalezljive bolezni ali se obstoječim spreminja epidemiološki pomen. Po tem predlogu bi minister (na predlog stroke) lahko prilagodil umestitev nalezljivih bolezni sprotni epidemiološki situaciji. "V tem primeru bi bil covid-19 verjetno, glede na trenutne razmere, umeščen med 'nalezljive bolezni in okužbe, ki predstavljajo veliko grožnjo za zdravje ljudi zaradi visoke obolevnosti ali smrtnosti'," meni sogovornik.
Ali cepivo sploh bo in če bo, koliko in za koga bo?
Ihan hkrati miri, da je strah glede uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 odveč. "In to ravno zaradi rigidnosti sedanjega ZNB. Še manj možnosti za obvezno cepljenje pa je iz praktičnih razlogov – če cepivo sploh bo, ga verjetno ne bo dovolj niti za tiste, ki bi ga najbolj potrebovali; to so zaposleni v zdravstvu in domovih za starejše, pa starejša populacija v izpostavljenih poklicih, kot so učitelji, prodajalci, natakarji," meni profesor in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Poleg tega, dodaja, se poraja tudi vprašanje, ali bo cepivo pri starostnikih sploh učinkovito.
Kot je v intervjuju za našo spletno stran izpostavil že pred časom, je skepsa v zvezi s cepivom proti covidu-19 sicer absolutno potrebna. Tehnologije, ki se uporabljajo pri razvoju tega cepiva, so namreč "skoraj vse po vrsti revolucionarno nove, a tudi še slabo preizkušene", poudarja. "Naša pozornost mora veljati doslednim pravilom, ki so del tradicije EMA (Evropska agencija za zdravila, op. a.) in po katerih se v Evropski uniji ne more za uporabo registrirati cepivo, ki ne izpolni vseh, že desetletja formaliziranih postopkov registracije. Cepivo, ki bi relativiziralo pravila uvajanja novih zdravil v EU, bi lahko povzročilo ogromno škodo pri zaupanju v sistem registracije novih zdravil, terapij in cepiv in to je prevelik zaklad, da bi ga bilo vredno s čimerkoli ogroziti," je še izpostavil Ihan.
V SD na ministra naslovili poslanko vprašanje, odgovor še čakajo
V zvezi z omenjenim vladnim odlokom je poslansko vprašanje na pristojnega ministra naslovil poslanec stranke SD Dejan Židan. "Stanje v zvezi s širjenjem covida-19 je izjemno zaskrbljujoče. Kot je zaskrbljujoča in sila nevarna tendenca Vlade RS, da epidemiološko stroko, ki bi morala imeti prvo in zadnjo besedo pri sprejemu ukrepov in priporočil za zajezitev širjenja okužb, odriva na stran. Še huje, vlada si poskuša stroko podrediti na način, da je ta ali samo delno vključena v odločitve vlade ali pa vlada stroko uporabi le kot priročen alibi za sprejemanje svojih političnih odločitev," je prepričan Židan. Na poslansko vprašanje odgovora sicer še ni prejel.
Kot je še dodal, so v stranki vlado že večkrat pozvali, naj bo epidemiološka stroka tista, ki narekuje nadaljnje ukrepanje pri spopadanju s covidom-19. "Žal pa vsa dejanja vlade kažejo, da je njena agenda povsem drugje, zato bomo v stranki SD in tudi sam, v okviru svojih pristojnosti, ki jih imam kot poslanec in državljan, opozarjali na ta problem. Med drugim sem prejšnji teden na skupni seji odbora za zdravstvo in šolstvo na politiko naslovil apel, da se ta samoomeji ter omogoči prednost stroki, saj sem prepričan, da je situacija s covidom-19 preresna stvar, da bi se na njej nabiralo politične točke," je zaključil Židan.
KOMENTARJI (277)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.