VB na očitke o blokadi izvoza cepiva: Povsem napačne trditve

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v objavi na blogu v torek kritiziral očitke glede cepilnega nacionalizma na račun EU in se postavil v bran mehanizma, ki omogoča blokado izvoza cepiv, če podjetje ne izpolni obvez do povezave. "Velika Britanija in Združene države Amerike so uvedle popolno prepoved izvoza cepiva in sestavin cepiv, ki jih proizvedejo na svojih tleh," je kritiziral politike drugih držav.

London je hitro zavrnil očitke iz Bruslja. Britanski zunanji minister Dominic Raab je v zvezi s tem tudi pisal Michelu, saj je želel razčistiti zadevo. "Britanska vlada ni blokirala izvoza niti enega odmerka cepiva proti covidu-19. Kakršno koli omenjanje britanske prepovedi izvoza ali omejitev glede cepiv je popolnoma napačno," je zapisal. "Skupaj se soočamo s to pandemijo," je še poudaril.

Britansko zunanje ministrstvo je zaradi očitkov na pogovor povabilo tudi predstavnika EU v Veliki Britaniji. V pojasnilu so sporočili, da so ga na srečanje povabili, ker da so se te napačne trditve večkrat ponovile na različnih ravneh v EU in Evropski komisiji.

To je sicer zadnji v nizu sporov med Otokom in EU glede cepiv. Kot je znano, je EU pod velikim pritiskom zaradi domnevno počasne dobave cepiv, medtem ko Velika Britanija velja za uspešnejšo. Bruselj za svoje težave delno krivi britansko-švedsko družbo AstraZeneca, ki ni dostavila obljubljene količine cepiv.

Prav to je bilo v veliki meri krivo za januarsko odločitev EU, da vzpostavi mehanizem za nadzor izvoza cepiv – če podjetje ne izpolni obveznosti do EU, izvoza ni mogoče dovoliti. Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi odločitve izpostavil, da je to "orodje za zagotovitev dobave cepiva". Ključno je po navedbah komisije zavarovati predhodne pogodbe o nabavi, ki jih je Unija sklenila s proizvajalci.

V začetku meseca je tako Italija ustavila pošiljko 250.000 doz cepiva AstraZenece v Avstralijo.

Tega mehanizma, podobnega sistemu, ki ga je vzpostavila lani spomladi za nadzor izvoza zaščitnih mask in druge opreme, Unija po bruseljskih navedbah dolguje ne le bolnikom s covidom-19, temveč tudi vsem davkoplačevalcem, saj je farmacevtskim podjetjem izdatno finančno pomagala pri proizvodnji cepiv, da bi si vnaprej zagotovila določeno količino odmerkov.

Izjema, ko izvoza ni mogoče prepovedati, so pošiljke za revne države oziroma v humanitarne namene.

V tej luči so se konec januarja Bruselj, Dublin in London zapletli v spor, ko je EU razkrila načrte glede predloga za sprožitev enega od členov severnoirskega protokola, ki v skrajnem primeru dopušča uvedbo trde meje na irskem otoku. Na ta način je želela nadzorovati izvoz cepiv iz EU v Severno Irsko, da ta ne bi postala "stranska vrata" za pošiljanje cepiv iz EU na celinski del Združenega kraljestva. Zaradi glasne kritike je morala EU hitro spremeniti svoje načrte. 

EU do konca marca dodatnih štiri milijone odmerkov cepiva Pfizerja 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes sporočila, da je Evropska komisija s farmacevtskima podjetjema Pfizer in BioNTech dosegla dogovor o dobavi dodatnih štirih milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19 v naslednjih dveh tednih. Dodatna pošiljka cepiva bo namenjena najbolj prizadetim območjem v uniji, kjer so žarišča novih, bolj agresivnih različic novega koronavirusa.

Državam članicam bo pomagala v prizadevanjih za nadzor nad širjenjem novih različic virusa, ciljno cepljenje zlasti v obmejnih regijah pa bo pomagalo zagotoviti ali obnoviti prost pretok blaga in ljudi, kar je ključno za delovanje zdravstvenih sistemov in enotnega trga, je sporočila.

V regijah, kot so Tirolska v Avstriji, Nica in Moselle v Franciji, Bolzano v Italiji ter nekateri deli Bavarske in Saške v Nemčiji, pa tudi v številnih drugih državah članicah, se je število okužb in hospitalizacij v zadnjih tednih strmo povečalo, zaradi česar so države članice sprejele stroge ukrepe, nekatere so znova uvedle nadzor na notranjih mejah.