Skokovita rast okužb po praznikih: v ponedeljek odkrili 3393 novih primerov

V ponedeljek so pristojne službe opravile tudi 99.477 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s testi PCR.

Prvi dan po praznikih je bilo tako potrjenih skupno 3393 okužb, kar je 1580 več kot prejšnji ponedeljek. Takrat je bil delež pozitivnih 34-odstoten, opravili pa so tudi 2151 manj testov PCR. 

Po podatkih NIJZ je število aktivno okuženih naraslo na 20.225. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 1747, 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev pa 953. 

Stanje v slovenskih bolnišnicah

V slovenskih bolnišnicah zdravijo 531 covidnih bolnikov, od tega 162 na intenzivni negi. Najmlajši hospitalizirani bolnik je star 21 let. Boj z boleznijo je v ponedeljek izgubilo še osem ljudi. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana imajo danes hospitaliziranih 180 covidnih bolnikov, od tega 69 bolnikov zdravijo na oddelkih intenzivne terapije. Zdravijo tudi dva otroka s covidom-19, oba na navadnem oddelku, in štiri otroke zaradi večorganskega vnetnega sindroma, ki je redek zaplet pri otrocih po prebolelem covidu-19.

Na Kliniki Golnik na današnji dan zdravijo 14 covidnih bolnikov na navadnem oddelku in sedem pacientov na intenzivnem oddelku. 

Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin je na novinarski konferenci pojasnil, da na današnji dan zdravijo 87 covidnih pacientov, od tega 30 v intenzivni terapiji. Trenutno se četrti val v bolnišnicah preveša proti izboljšanju, a se, kot je poudaril Vogrin, ne moremo pretirano veseliti, saj omikron že prevladuje v Evropi, ob tem pa ni jasno, v katero smer se bo zasukala epidemija. 

Covidni pacienti trenutno zavzemajo od 10 do 15 odstotkov vseh bolnišničnih kapacitet, v najhujših časih je bil ta odstotek med 30 in 40. Vogrin je priznal, da se je število obravnav za necovidne paciente močno zmanjšalo, v lanskem letu za okoli 10 odstotkov. Gre za približno od 45.000 do 50.000 manj obravnav na ambulantnem nivoju in med 4000 do 5000 manj operativnih posegov. Po ocenah Vogrina gre za ekstremne številke, za necovidne paciente ni bilo ustrezno poskrbljeno, hkrati pa so se čakalne dobe samo še podaljšale. 

Okoli 70 odstotkov zaposlenih v bolnišnicah je cepljenih proti covidu-19, med zdravniki je ta odstotek še višji (skoraj 97 odstotkov). V drugi največji slovenski bolnišnici se bojijo, da bi omikron povzročil izostanek večjega števila kadra. Svoje zaposlene sicer redno testirajo. V ponedeljek so testirali 30 zaposlenih, od tega je bilo devet pozitivnih (trije necepljeni, ostali cepljeni oziroma prebolevniki).

Vogrin je še pojasnil, da so pri enem od hospitaliziranih bolnikov potrdili različico omikron. Oseba se v bolnišnici sicer zdravi zaradi drugega medicinskega stanja, ob naključnem testiranju pa so potrdili še okužbo z novim koronavirusom. Gre za osebo, ki je v preteklosti že prebolela covid-19.

V SB Jesenice imajo danes hospitaliziranih 14 covidnih pacientov, od tega jih je 11 na bolniškem oddelku, trije so na intenzivni enoti. V tem trenutku imajo za covidne bolnike na boljo 18 pacientov na bolniškem oddelku in maksimalno pet na intenzivnem. V murskosoboški bolnišnici je 54 covidnih bolnikov, od tega 10 na intenzivni enoti. Na razpolago imajo skupaj 36 postelj na navadnih covidnih oddelkih in 15 na intenzivni negi. V SB Brežice pa imajo pet covidnih bolnikov, vsi so na navadnem oddelku, intenzivna covidna enota je prazna. Skupno imajo na voljo za covid bolnike 13 postelj. Glavnina rednega programa tam trenutno poteka nemoteno. 

V izolski bolnišnici imajo na današnji dan hospitaliziranih 22 covidnih bolnikov, od tega jih je 17 na navadnem oddelku, pet pa jih je na intenzivnem oddelku. Trenutno imajo na voljo skupno 19 postelj na navadnem covidnem oddelku in deset na intenzivni enoti. V SB Nova Gorica se trenutno zdravi 32 covidnih bolnikov, od tega jih je na akutnem oddelku hospitaliziranih 24, v intenzivni enoti pa osem pacientov. "Za obravnavo covidnih bolnikov imamo zagotovljenih 30 akutnih postelj in 9 intenzivnih postelj." Iz trboveljske bolnišnice pa so odgovorili, da nimajo nobenih covidnih bolnikov in da zaenkrat niso več covidna bolnišnica, imajo pa vseeno pripravljen en covidni oddelek s 16 posteljami. V SB Novo Mesto se danes zdravi skupaj 42 covidnih bolnikov, od tega jih je 32 na navadnem oddelku in 10 v enoti za intenzivno terapijo. Skupno imajo na razpolago 35 postelj na navadnem in 12 na intenzivnem oddelku. 

Zaradi okužbe z novim koronavirusom, ki so jo potrdili pri osmih stanovalcih, pa so danes za obiskovalce zaprli Dom upokojencev Nova Gorica. Direktor doma Bojan Stante jeob tem povedal, da imajo okuženi stanovalci blage simptome in da nihče od njih ni huje zbolel, izolirali so jih od drugih stanovalcev. Okužbo so potrdili v petih od osmih oddelkov doma upokojencev. Sicer imajo v polovici enega od oddelkov vse urejeno za vzpostavitev rdeče cone, tako da so okužene takoj namestili vsakega v svojo sobo, da bi preprečili širjenje okužb.

"V ponedeljek so bili na hitrih testih okuženi štirje stanovalci, kasneje so okužbo potrdili tudi s PCR-testi. Danes smo testirali s hitrimi testi vse zaposlene in stanovalce in na tem testiranju dobili še štiri pozitivne. Do jutri tako pričakujemo potrditev okužb še s PCR-testi," je povedala vodja službe zdravstvene nege in oskrbe Nataša Slejko.

Prav tako so vpoklicali na delo tudi več zaposlenih, da so lahko hitro vzpostavili rdečo cono. Okuženi stanovalci so sicer vsi cepljeni ali so covid-19 že preboleli.

Obiske zaradi okužb pa so že včeraj prepovedali v domu starejših občanov Viharnik v Kranjski Gori. 

Napoved IJS: Vrh okužb v drugi polovici januarja, vrh v bolnišnicah v prvi polovici februarja

Na Institutu Jožef Stefan ocenjujejo, da epidemija raste vse hitreje, predvidoma zaradi vpliva prazničnega druženja in vse hitrejšega širjenja različice omikron. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno 1,5. Tako napovedujejo, da bomo dosegli vrh števila potrjenih okužb predvidoma dosegli v drugi polovici januarja, vrh v bolnišnicah pa predvidoma v prvi polovici februarja, ko bo lahko zasedenost bolnišnic podobna kot na vrhuncu četrtega vala.

Janez Žibert, ki na Univerzi na Primorskem predava računalniško statistično modeliranje, pa ocenjuje, da bo število dnevno potrjenih okužb do 10. februarja naraslo na 6300. Takrat naj bi se po njegovih napovedih v bolnišnicah zdravilo okoli 770 covidnih bolnikov, na intenzivnih oddelkih pa bi zdravili nekaj manj kot 200 bolnikov. Dnevno naj bi povprečno umiralo osem covidnih bolnikov.

Jerala: Prilagoditve cepiv na različico omikron ne moremo pričakovati prej kot v treh mesecih

Po podatkih Romana Jerale so nekateri proizvajalci svoja cepiva že začeli prilagajati koronavirusni različici omikron. Teh prilagoditev po njegovi oceni ne moremo pričakovati prej kot v treh mesecih. Ob tem opozarja, da je v nekaterih državah število hospitaliziranih covidnih bolnikov že preseglo število iz prejšnjih valov epidemije covida-19. Kot je v današnji izjavi dejal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala, cepiva proti covidu-19 prilagajajo predvsem proizvajalci mRNK cepiv, ki jih je mogoče prilagoditi hitreje. Svoje vektorsko cepivo naj bi po nekaterih podatkih prilagajalo tudi podjetje AstraZeneca, je dodal.

Po besedah Jerale se že porajajo vprašanja, kako bodo cepljeni z omikronu prilagojenimi cepivi zaščiteni pred okužbo z različico delta. Po podatkih iz Južne Afrike se je predhodno cepljenim ob okužbi z različico omikron povečalo tudi število protiteles, ki ščitijo pred različico delta, je pojasnil. "Verjetno bo v uporabi kombinacija cepiv proti omikronu in proti izvorni različici," je napovedal.

Jerala opozarja še, da je omikron izjemno kužna različica. Ob tem je navedel primer, ko se je na Novi Zelandiji okužba razširila med osebami, ki so bile izolirane v različnih sobah, in so le za nekaj trenutkov odprle vrata. Zato poziva k omejevanju stikov, delu od doma in doslednemu nošenju zaščitnih mask. V nasprotnem primeru bi lahko veliko število karanten ohromilo delovanje države.

Skrajšanje karantene?

Kot je v oddaji 24UR ZVEČER povedala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar, se stroka nagiba k skrajšanju karantene, saj naj bi bila inkubacijska doba pri omikronu krajša od treh dni. Tako bi bili odslej okuženi v karanteni pet dni, šesti dan bi opravili test, če bi bil ta negativen, pa bi se lahko ob dosledni uporabi mask vrnili v normalno življenje. 

Krajšo karanteno bi lahko uvedli že ta teden. Zaostrovanja ukrepov za zdaj še ne bodo predlagali, saj so odločitve ves jesenski in zimski čas sprejemali na podlagi zasedenosti bolnišnic, v katerih pa še ne beležijo večjega sprejema obolelih, je še dodala.