Več kot polovica anketiranih mnenja, da se je kakovost njihovega življenja poslabšala

17 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da je njihovo življenje danes bistveno manj kakovostno kot pred epidemijo, skoraj dve petini (39 odstotkov) pa, da je manj kakovostno. Dobro leto dni po razglasitvi epidemije v Sloveniji torej več kot polovica vprašanih (56 odstotkov) dojema svoje življenje kot manj kakovostno. Dobra tretjina jih je odgovorila, da je kakovost življenja približno enaka. 

V raziskavi so preverjali tudi, v kolikšni meri ljudje spremljajo dogajanje, povezano z epidemijo. Skoraj polovica (49 odstotkov) jih je odgovorila, da novice spremljajo redno, slaba četrtina pa, da dokaj redno, a manj pogosto kot pred letom dni. 

Rahlo izboljšanje osebnega počutja, ne pa tudi optimizma

Pri vprašanju, kako posamezniki doživljajo trenutno situacijo v državi, je opaznejši premik pri odgovoru normalna, glede na nove razmere, kjer ta delež znaša 17 odstotkov. Skupni delež negativnih odgovorov ostaja na visokih 60 odstotkih, tako je že vse od sredine oktobra. Premik pri odgovoru normalna, glede na nove razmere morda nakazuje začetek procesa sprejemanja t. i. nove normalnosti, še posebej ob boku odgovorom o oceni razvoja stvari v zvezi s širjenjem novega koronavirusa pri nas, ugotavljajo avtorji raziskave. Ocena trenutnega razvoja stvari je precej bolj pesimistična, kot je bila pred dvema tednoma: skoraj polovica vprašanih meni, da gredo stvari na slabše (47 odstotkov), pred dvema tednoma je bilo takih 39 odstotkov, pred mesecem dni pa le 20 odstotkov. 

Namera cepljenja stagnira, med razlogi proti pogostejše navajanje mutacij virusa

Namera cepljenja je počasi naraščala vse od začetka spremljanja tega indikatorja sredi novembra lani. Najvišja je bila konec februarja, zdaj pa že dve meritvi zapored vztraja pri razmerju 54 : 46 v prid cepljenju, pri čemer so na pozitivni strani prišteti tudi že vsi tisti, ki poročajo, da so že bili cepljeni. Med razlogi za in proti cepljenju so zaznali dve večji spremembi. Najbolj opazna je rast argumenta proti, ki navaja stalne mutacije virusa, zaradi katerih naj cepiva ne bi predstavljala ustrezne zaščite. Za ta odgovor se je odločilo več kot dve petini vprašanih, ki se bolj verjetno ne bi cepili (43 odstotkov). Nekoliko pogosteje se navaja tudi odgovor, da covid-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe (zdaj 26 odstotkov, konec januarja 22 odstotkov tistih, ki se bolj verjetno ne bi cepili). 

Na strani argumentov za cepljenje pa prevladuje odgovornost do someščanov. 

Opazen upad zaupanja v cepivo AstraZenece

Prvo meritev zaupanja v posamezna cepiva je Valicon izvedel tik preden so v Avstriji začasno zaustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, drugo pa takoj zatem, ko se je s cepivom cepil slovenski politični vrh. 

Vmesno obdobje poročanja o zaustavitvah cepljenja s tem cepivom v več evropskih državah je ne glede na poročilo Eme in zagotavljanja uradnih virov, da je to cepivo varno in učinkovito, botrovalo k občutnemu padcu zaupanja v to cepivo, ki že pred tem ni bilo med najvišjimi. 

Pred ustavitvami je to cepivo kot najbolj zaupanja vredno na prvem mestu navedlo osem odstotkov vprašanih, še dodatnih 19 odstotkov pa kot eno od cepiv, ki jim še zaupajo oziroma bi ga bili pripravljeni prejeti. Danes ta dva deleža znašata dobre štiri odstotke oziroma 14 odstotkov, skupno torej za osem odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma. 

Po drugi strani se je povečalo zaupanje v ostala cepiva. Na prvem mestu ostaja cepivo dvojca Pfizer in BioNTech z več kot 50-odstotnim zaupanjem, medtem ko se je statistično značilno znižal delež tistih, ki ne zaupajo nobenemu od navedenih cepiv.