Več kot dve tretjini Slovencev ne zaupa hitrim antigenskim testom

V tokratni meritvi raziskave #Novanormalnost so preverjali, kakšno je zaupanje v hitre antigenske teste in koliko ljudi namerava to možnost testiranja uporabiti v prihodnjih dnevih. Rezultati kažejo, da večina, to je 76 odstotkov, tega ne namerava storiti. Od tega jih je ena tretjina odgovorila, da se "zagotovo ne" nameravajo testirati s hitrimi testi, 43 odstotkov pa jih je odgovorilo, da "bolj verjetno ne".

Na vprašanje, v kolikšni meri zaupajo v zanesljivost rezultatov hitrih antigenskih testov – ne glede na to, ali so se že testirali ali pa se še bodo – sta dobri dve tretjini anketirancev odgovorili, da hitrim testom ne zaupata. Od tega jih dobra četrtina "sploh ne zaupa", 43 odstotkov pa "bolj ne zaupa". Po drugi strani pa so odgovori pokazali, da slaba tretjina prebivalcev hitrim testom zaupa, od tega le 2 odstotka "zelo zaupa", 30 odstotkov pa jim "bolj zaupa".

Občutne spremembe v doživljanju epidemije 

Pri Valiconu še pojasnjujejo, da so glede na predhodne meritve opazne nekatere spremembe v doživljanju epidemije v zadnjih dveh tednih.  V primerjavi z zadnjo meritvijo je narasel delež tistih, ki jih skrbi dolgotrajnost situacije. Taki sta dve tretjini anketirancev. Zaznati je tudi občutno več pesimizma glede razvoja dogodkov, saj je 71 odstotkov vprašanih, to je 15 odstotkov več kot konec decembra, odgovorilo, da menijo, da gredo zadeve v zvezi s širjenjem novega koronavirusa v Sloveniji na slabše.

Tokrat pa je tudi delež tistih, ki ukrepe za gospodarstvo ocenjujejo kot bolj neustrezne, prvič presegel 40 odstotkov. Medtem ko je še pred dvema tednoma 42 odstotkov anketirancev menilo, da so ukrepi na splošno bolj neustrezni, je ta delež že zrasel na slaba polovico (49 odstotkov).

"Stopnja zaupanja v vlado pri sprejemanju odločitev in ukrepanju v zvezi z omejevanjem širjenja koronavirusa – ne glede na to, ali anketiranci podpirajo aktualno vlado Janeza Janše ali ne – se je še dodatno znižala, z minus 44 na minus 52 odstotkov," pojasnjujejo pri Valiconu.

Delež tistih, ki vladi sploh ne zaupajo, pa je dosegel 41 odstotkov, kar je najvišji izmerjeni rezultat od avgusta lani. Prvič, odkar izvajajo raziskavo, je tudi delež anketirancev, ki poznajo nekoga v najožji okolici, ki so mu potrdili okužbo z novim koronavirusom, dosegel 40 odstotkov.

Nekoliko pa se je znižal delež tistih, ki so zaskrbljeni glede lastnega delovnega mesta in je "s slabimi osmimi odstotki tudi najnižji, odkar izvajamo raziskavo".

Cepiti se namerava že polovica anketirancev 

Zadnjih nekaj tednov spremljajo tudi, kakšna je namera za cepljenje proti covidu-19. Ta delež je tokrat nekoliko višji, kot je bil pred dvema tednoma. Da so se že cepili ali se še nameravajo, je odgovorila polovica anketirancev, natančneje 51 odstotkov. Slaba polovica vprašanih se ne namerava cepiti, od tega se jih 26 odstotkov verjetno ne bo cepilo, 23 odstotkov pa se jih zagotovo ne bo odločilo za cepljenje. "Razmerje v korist nameri cepljenja se torej počasi, a konsistentno izboljšuje – spomnimo, ob prvi meritvi novembra je bilo razmerje 43:57."