Slabši pogoji za delo kot pred epidemijo, najbolj v javnem sektorju

Oktobra je tri odstotke anketirancev odgovorilo, da delo v celoti opravljajo od doma. Pred epidemijo je ta delež znašal dva odstotka, je v sporočilu za javnost navedla družba za javnomnenjske in trženjske raziskave ter svetovanje Valicon.

Lani spomladi v času prvega vala epidemije je bil delež vprašanih, ki so v celoti delali od doma, bistveno višji. Takrat je 22 odstotkov zaposlenih poročalo, da v celoti delajo od doma. Novembra lani je ta delež padel na 16 odstotkov, spomladi letos pa na 11 odstotkov.

Prejšnji mesec je delo pretežno ali v celoti na delovnem mestu opravljalo nekaj čez 90 odstotkov zaposlenih, medtem ko je aprila ta delež znašal 80 odstotkov.

Iz javnega sektorja poročila o slabših delovnih pogojih

Oktobra je 56 odstotkov vprašanih delalo na istem delovnem mestu in pod enakimi pogoji dela kot pred epidemijo. Medtem je 24 odstotkov vprašanih odgovorilo, da sicer delajo na istem delovnem mestu, a so delovni pogoji slabši. Delež teh, ki poročajo o slabših delovnih pogojih, je statistično značilno višji med zaposlenimi v javnem sektorju.

Po drugi strani pa so zaposleni pogosteje odgovorili, da zdaj delajo na drugem delovnem mestu oz. da so zaradi izbruha epidemije izgubili delo. O menjavi delovnega mesta je oktobra tako poročalo 11 odstotkov zaposlenih, medtem ko o izgubi delovnega mesta poročajo štirje odstotki vprašanih.

Strah pred draginjo

V Valiconu prav tako spremljajo oceno in pričakovano finančno stanje ter osebno potrošnjo. Ta dva indikatorja spremljajo od zadnje finančne in kasneje gospodarske krize leta 2009. Razmerje med njima predstavlja dober indikator, ki nakazuje, ali smo bližje obdobju recesije ali gospodarske rasti.

Kot so pojasnili, je za čas recesije značilen prevladujoč delež segmenta prikrajšanih, to so tisti, čigar finančno stanje je slabše, obseg potrošnje pa nižji, kot je bil pred pol leta. Nasprotno je za čas gospodarske rasti značilen prevladujoč delež segmenta preskrbljenih, to so tisti, čigar finančno stanje in potrošnja sta glede na obdobje pred pol leta nespremenjena ali boljša oz. večja.

V začetku epidemije so raziskovalci zaznali nov vzorec, v katerem je bil prevladujoč delež pozornih. To so tisti, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja in so že ali pa pričakujejo, da še bodo znižali obseg potrošnje. Ta delež se je nato nekoliko umiril, a se je na račun poslabšanja epidemične slike in strahu pred draginjo vrnila previdnost, ponovno se je povečal delež pozornih, zvišal se je tudi delež prikrajšanih in znižal delež preskrbljenih, je ocenil Andraž Zorko iz Valicona.

"K temu so bolj kot dejanska sprememba finančnega stanja oziroma epidemija kot taka prispevala poročanja v medijih o dvigu cen energentov in drugih življenjskih potrebščin. V prvi polovici oktobra, ko je bilo teh poročil največ, se je občutno poslabšala ocena finančnega stanja," je pojasnil. Pri tem je izpostavil, da smo od razmerij, ki so značilna za začetek recesije, v tem trenutku še dokaj daleč. V prihajajočem prazničnem decembru pa se utegne vsaj kratkoročno povečati potrošnja.

Valicon je meritve opravil med 29. in 31. oktobrom v okviru raziskave Nova normalnost na vzorcu 520 oseb.