
Ko je sredi marca v Sloveniji javno življenje ugasnilo in so se po državi pozaprle vse vzgojno-varstvene ustanove, so se mnogi starši, sploh tisti z majhnimi otroki in zaposleni v poklicih, kjer je delo kljub epidemiji nemoteno potekalo dalje, zaskrbljeno spraševali, kam dati otroke v varstvo v času, ko bodo morali sami v službo. Interventni zakon je zato med drugim predvidel, da je delavec, ki v času trajanja višje sile ostane doma zaradi varstva otroka, upravičen do nadomestila polovice svoje plače, a ta ne sme znašati manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Drugo vprašanje pa je, kako se je ta zakon izkazal v praksi. V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana so za delavce, ki so želeli koristiti pravico, da v času trajanja epidemije zaradi varstva otrok ostanejo doma, spisali posebno odredbo, ki v 8. členu določa : "V primeru poziva delodajalca se mora javni uslužbenec vrniti nazaj na delovno mesto, v roku in na način, ki mu ga sporoči delodajalec. Če se javni uslužbenec ne vrne na delo, ima delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi."
Kot nam je povedala ena od zaposlenih v tej zdravstveni ustanovi, ki je želela ostati anonimna, so se zato številni iz strahu pred izgubo službo samoiniciativno vrnili nazaj na delo. "Nihče me ni poklical, preprosto ustrašila sem se za službo," pripoveduje. Otroka je, ker ji ni preostalo drugega, peljala v varstvo k sestri, ki sicer opravlja delo od doma, obenem pa še pazi njenega otroka. Njeni sodelavki, denimo, pa naj bi nadrejeni dejal, naj raje kot pravico, da ostane doma zaradi varstva otroka, koristi dopust. "Ko se je med uslužbenci razvedelo za ta 8. člen v odredbi, so se ustrašili in se preprosto niso odločali za to možnost, raje so koristili dopust, se dogovorili za varstvo otrok z znanci ali sorodniki," pove tamkajšnja zaposlena.
Ministrstvo za delo: To ni v skladu z zakonom
V zvezi z odredbo in spornim 8. členom smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer so nam pojasnili, da gre pri odsotnosti delavca zaradi varstva otroka v času, ko so šole in vrtci zaradi epidemije zaprti, za "odsotnost iz razloga višje sile". Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti.
"Zakon o delovnih razmerjih za takšne primere daje delavcu pravico do odsotnosti (za vse obdobje trajanja višje sile) in pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti. Odsotnost delavca iz takšnih razlogov v skladu s splošno delovno zakonodajo ne more biti razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi," so bili jasni na MDDSZ.
"Priznavamo, da je odredba nekoliko nerodno formulirana"
S tem smo soočili vodstvo ZD Ljubljana, kjer pa trdijo, da si zaposleni odredbo napačno interpretirajo. "8. točka odredbe res navaja dolžnost zaposlenega, da se na poziv delodajalca vrne na delo, vendar pa je bila ta določba mišljena v kontekstu, da se mora zaposleni po prenehanju razlogov za višjo silo na poziv delodajalca vrniti na delo," se branijo in dodajajo: "Javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana ima certifikat družini prijazno podjetje, tako da, ne glede na določbo 8. točke odredbe, za katero priznavamo, da je morda nekoliko nerodno formulirana, zoper zaposlenega, ki zaradi višje sile varuje svoje otroke in zaradi tega ne bi mogel priti na delo, ne bi sprožili nobenih delovnopravnih postopkov, katerih posledica bi lahko bila izguba zaposlitve."
Povedali so še, da je 15 njihovih zaposlenih izkoristilo možnost, da so zaradi višje sile ostali doma. "Zaposleni z zadevno odredbo niso bili klicani na delo. Tisti, ki so prišli na delo, so prišli na lastno željo oz. na podlagi dogovora z nadrejenim," je prepričano vodstvo ZD Ljubljana. Naknadno so še dodali, da so se svojim zaposlenim za nastalo zmedo opravičili.
A ena od njihovih zaposlenih temu ne verjame in meni, da gre za premišljeno potezo: "Mislim, da je bil to njihov namen, da bi se za to možnost odločilo čim manj ljudi. Če pa se je res zgodila napaka, pa so zaradi par napačnih besed in nerodnega formuliranja povzročili strah med zaposlenimi."
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.