Vlada je sporočila, da so v torek opravili 6813 testiranj in potrdili 2013 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil tako 29,55-odstoten. Hospitaliziranih je 1280 oseb, 209 jih je na intenzivni negi. Iz bolnišnice so včeraj izpustili 116 ljudi, 43 pa jih je umrlo.
Število umrlih covidnih bolnikov predstavlja drugo najvišje število doslej umrlih v enem dnevu, v ponedeljek sta namreč umrla še dva več. Skupaj je doslej v Sloveniji umrlo 919 bolnikov s covidom-19.
Po podatkih Sledilnika za covid-19 ostaja 14-dnevna pojavnost okužb v državi na 100.000 prebivalcev enaka kot prejšnji dan, in sicer znaša 932. V državni je trenutno aktivnih 19.524 primerov okužb, kar je 13 primerov manj kot dan prej. Doslej pa so skupno v Sloveniji potrdili 58.950 primerov okužbe z novim koronavirusom.
Kacin: Znova prihaja do vdorov okužb v DSO
Aktualno stanje so na novinarski konferenci predstavili predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak, člana strokovne skupine, ki je pripravljala PKP6, Jure Knez (Dewesoft) in Dušan Olaj (Duol), ter vladni govorec Jelko Kacin.
Kacin je uvodoma povedal, da trenutna kriza ni samo zdravstvena, ampak tudi gospodarska in posledično izrazito društvena. Današnje številke niso vzpodbudne, je še dejal in opozoril, da znova prihaja do vdorov okužb v domove za starejše občane.
Med stanovalci domov za starejše občane se je število okuženih v torek povečalo za 312, kar je največ doslej. Aktivno okuženih je trenutno 2131 stanovalcev. Število okužb med zaposlenimi v domovih pa se je povečalo za 59, aktivno okuženih je trenutno 847 zaposlenih. Kar 15 odstotkov v torek potrjenih primerov predstavljajo okužbe stanovalcev za domove za starejše, je povedal Kacin. Vključno z zaposlenimi pa okužbe iz domov za starejše predstavljajo 20 odstotkov vseh v torek potrjenih primerov. "Tudi zaradi tega je bila na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sprejeta odločitev, da od torka ponovno začnejo opravljati bolj poglobljene analize ugotavljanja izvora okužb," je še napovedal.
Ponovil je, da zdravstvo deluje na robu zmogljivosti in državljane znova pozval k spoštovanju ukrepov. "Bodimo solidarni do vseh, ki vsak dan skrbijo in garajo za naše zdravje, za našo dobrobit, pa tudi za vse tiste, ki v trenutnih razmerah ne morejo oz. ne smejo opravljati svojega dela. Virus obstaja, hitro se širi in čas je, da se vsi pričnemo obnašati kot da smo okuženi."
Podatkov o tem, da v podjetjih ne bi imeli na razpolago zaščitnih sredstev, ni. Veliko večja težava pa je redno in dosledno upoštevanje pravil uporabe maske, razkuževanja rok in delovnih prostorov ter ohranjanja razdalje, je na vladni novinarski konferenci o aktualnih razmerah dejala predstojnica inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak.
Za preživetje ekonomsko-dolžniške krize je nujna prilagoditev
"V podjetjih smo se opremili, vemo, da moramo ustvarjati dodatno vrednost. Najlažje bi bilo vzeti državno pomoč, a bi s tem zapadli še v hujši vrtinec, iz katerega ne bi bilo povratka," je dejal Jure Knez, solastnik in prvi mož Dewesofta ter član strokovne svetovalne skupine za pripravo protikoronskih svežnjev.
"Ko bo zdravstvene krize konec bomo vsi gledali le eno številko – številko porabljenih sredstev, ki nas bo bremenila v prihodnje," je opozoril Knez, ki meni, da do zdaj porabljena sredstva kažejo, da so podjetja odgovorno pristopila k trenutnim razmeram. Od približno osem milijard evrov, koliko jih predvidevajo do zdaj pripravljeni protikoronski ukrepi, jih je bilo namreč porabljenih le 1,5 milijarde.
Vlada je do zdaj sprejela šest protikoronskih zakonov, zadnji čaka na sprejem v DZ, napovedan pa je že sedmi, z njim bo treba ukrepe smiselno peljati naprej, pa je poudaril direktor in lastnik Duola Dušan Olaj, prav tako član svetovalne skupine za pripravo protikoronskih svežnjev. Osnovna naloga pri oblikovanju ukrepov je bila po njegovih besedah zaščititi zaposlene, nato pa so prešli v zaščito podjetij.
Ukrepi so, tako Olaj, zelo podobni tistim, ki jih sprejemajo sosednje države, razlika je le v implementaciji ali realizaciji. "Upoštevati moramo, da naša javna uprava še ni na tisti ravni operativnosti kot v sosednjih državah," je bil kritičen, a priznal, da je pomoč in podpora finančne uprave ter vseh podpornih in svetovalnih služb na ministrstvih izjemna.
Knez je medtem opozoril, da se bo novim razmeram treba prilagoditi tako na osebnem, poslovnem kot družbenem področju, država pa bo morala postati bolj fleksibilna in učinkovita, nujno bo tudi popraviti zastarelo in neprimerno zakonodajo s trga dela. "Če bi moral pri ponovnem zagonu gospodarstva izbirati med tem, da država postane fleksibilna in učinkovita ali pa da zberem nekaj finančnih sredstev, bi raje izbral prvo," je poudaril. Pozval je k odgovornemu ravnanju vseh, saj je zdravstvo na robu zmožnosti. Se je pa po njegovih besedah tudi na strani države treba zavedati, da je sklepanje kompromisov nujno.
V UKC Ljubljana v ponedeljek s testiranjem najbolj izpostavljenih zaposlenih, nato tudi ostali
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana medtem z razpisom išče izvajalca obveznih tedenskih testiranj zaposlenih na okužbo s covidom-19. Generalni direktor Janez Poklukar je pojasnil, da bolnišnice nimajo ustreznih mikrobioloških laboratorijev. Zato bodo v ponedeljek testirali bolj izpostavljene zaposlene, po razpisu pa bodo testirali tudi ostale.
Zdravstvenim delavcem so namreč po odredbi, ki jo je izdal minister za zdravje Tomaž Gantar in je bila v uradnem listu objavljena v petek, delodajalci dolžni zagotoviti testiranje na okužbo s covidom-19 najmanj enkrat na teden. S testiranjem morajo začeti najkasneje v ponedeljek. O strokovni utemeljenosti ukrepa bo sicer vsakih 14 dni ob upoštevanju strokovnih razlogov odločal minister.
Samo testiranje bodo v UKC izvajali študenti, ki jih bo za to delo usposobila služba za preprečevanje bolnišničnih okužb. "Vseh ostalih delavcev in sodelavcev danes v kliničnem centru nimamo dovolj, da bi jih lahko namenili ostalim dejavnostim," je na današnji izjavi za javnost ob odprtju con za covidne bolnike v diagnostično-terapevtskem servisu poudaril Poklukar.
Analizo testov bo nato opravil zunanji laboratorij. Poklukar je opozoril, da se na tem področju poznajo odločitve iz preteklosti, ko se ni sprejela reforma zdravstvenega področja. "Številni smo opozarjali, da bolnišnice potrebujejo svoje ustrezne mikrobiološke laboratorije. Zagotovo je to ta trenutek ozko grlo," je dejal.
Zadostno število testov bo moral zagotoviti izvajalec, je povedal Poklukar. V UKC sicer dela 6200 zdravstvenih delavcev.
Tako bodo v ponedeljek začeli s testiranjem najbolj izpostavljenih zaposlenih, nato pa bodo testiranje postopoma razširili, je pojasnil Poklukar. "Bomo tiste, ki jih lahko. Zagotovo pa ne vsega zdravstvenega osebja," je dodal. Pri tem bodo najprej uporabili antigenske teste, ki so jih kupili poleti, ko so te teste analizirali.
Koliko bo testiranje stalo, Poklukar še ne ve, saj je treba počakati na zaključek razpisa. O skupnem razpisu bolnišnic zaenkrat še niso razmišljali.
Z omenjeno odredbo je sicer minister zdravstvenim delavcem prepovedal koriščenje letnega dopusta in presežka ur ter stavko. Dopust delavcu, ki zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo za bolnike s covidom-19, bo sicer lahko izjemoma odobril direktor zavoda.
Veljati začel odlok o podaljšanju epidemije še za 30 dni
Danes je sicer začel veljati odlok, s katerim je vlada še za 30 dni podaljšala razglasitev epidemije covida-19. Vlada je v drugem epidemičnem valu epidemijo razglasila z 19. oktobrom, in sicer za 30 dni, v ponedeljek pa je sklenila odlok podaljšati do 17. decembra. Kot so navedli, so se tako odločili, ker se okužba z novim koronavirusom še vedno hitro širi med prebivalstvom.
"Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom SARS-CoV-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno razglasitev epidemije na celotnem območju Slovenije," so navedli. Trenutni ukrepi v državi so zelo podobni tistim iz pomladanskih mesecev, ko je epidemija trajala 80 dni, pri čemer je bil spomladanski epidemični val veliko blažji.
V ponedeljek so tako vrata zaprle vse nenujne trgovine, ustavil se je javni potniški promet. Že od konca prejšnjega tedna je prepovedano zbiranje ljudi, razen družinskih članov. Vrtci so odprti le za nujne primere, pouk pa že drugi teden poteka na daljavo. Sodišča poslujejo v omejenem obsegu. Za vstop na Hrvaško je vse manj izjem, pri katerih ob povratku ni potrebna karantena.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v izjavi za medije v torek pojasnil, da razglasitev epidemije za nadaljnjih 30 dni ne pomeni, da bodo na to vezani vsi ukrepi. Tudi epidemijo lahko prekličejo kadarkoli. Gantar računa, da se bodo v 14 dneh razmere izboljšale do te mere, da bo mogoče zelo previdno in postopno sproščanje določenih dejavnosti.
Premier Janez Janša pa je napovedal, da bodo nekateri ukrepi gotovo veljali vse do božiča, a verjetno ne tako strogi.
KOMENTARJI (1314)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.