V torek so ob 4469 PCR-testih potrdili 532 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih je bil tako 11,9-odstoten, je objavila vlada. V bolnišnicah zdravijo 368 covidnih bolnikov, 110 jih potrebuje intenzivno nego. V torek je umrlo pet bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo. Sedemdnevno povprečje števila novih okužb je s 444 padlo na 417.
V primerjavi z dnevom prej so v torek potrdili 35 okužb več, so pa opravili tudi 237 več PCR-testov. Delež pozitivnih testov je bil višji za 0,2 odstotni točki.
Za 15 se je zmanjšalo številno covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, tri manj zdravijo na oddelkih intenzivne terapije. V torek je umrla ena oseba manj kot dan prej.
Število aktivnih okužb po državi je po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) padlo pod 7000 in trenutno znaša 6658.
S prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo cepljenih 571.313 oz. 33,1 odstotka starejših od 18 let, z dvema odmerkoma pa 291.392 oz. 17,3 odstotka polnoletnih oseb. Prebolevnikov je 238.517, je na Twitterju še objavila vlada.
Čakš Jagrova: Epidemiologi s sledenjem stikov niso nikoli povsem prenehali
S skorajšnjim prehodom v zeleno fazo epidemije covida-19 je predvideno vnovično sledenje stikom s strani epidemiologov. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je danes povedala, da ti pravzaprav nikoli niso popolnoma prenehali iskanje stikov, pač pa so se le prilagajali razmeram in številu primerov.
Kot je dodala, so epidemiologi slednje visoko rizičnih stikov z okuženimi z novim koronavirusom opravljali ves čas, a so se v času velikega naraščanja števila okuženih glede na omejene zmogljivosti osredotočili predvsem na kritična področja, kot so vzgojno-varstvene ustanove, domovi starejših občanov in zdravstvene institucije.
"Vsem smo bili ves čas na voljo, kolikor je to le bilo mogoče. Res je, da smo stike iskali tako, da smo tiste, ki so bili pozitivni, prosili, da obvestijo visoko rizične stike in se ljudje nato obnašajo samozaščitno, a smo vseeno poklicali vse pozitivne osebe in tako poskušali zagotavljati njihovo sodelovanje pri obveščanju," je pojasnila Čakš Jagrova
Po njenih besedah bodo še naprej pri sledenju skušali čim bolj pokriti številke, ki se zdaj znižujejo, a je protokol delovanja za epidemiologe vselej enak, ne glede na to koliko se te večajo ali manjšajo.
Kot je povedala, trenutno vse napore usmerjajo v ustanavljanje profesionalnih klicnih centrov, saj je to lahko tudi dolgoročna rešitev in odličen dolgoročni pripomoček pri zagotavljanju kriznih upravljalnih centrov, ki jim jih nalagajo tudi mednarodni pravni predpisi. Po njenih besedah gre za ukrep, ki bo v morebitnih podobnih razmerah omogočal, da ne bodo več v takšni stiski pri iskanju visoko rizičnih stikov in bo delovanje epidemiološke službe še bolj učinkovito.
Kdaj bi lahko prišlo do vzpostavitve takih klicnih centrov, za zdaj še ni mogla napovedati. A po njenih besedah potekajo zelo intenzivni pogovori, tako epidemiološka kot vse ostale službe, ki so pri tem potrebne, pa tesno sodelujejo.
Pri tem bo treba zagotoviti finančna in kadrovska sredstva, struktura pa je postavljena in je po besedah Čakš Jagrove zastavljena večstopenjsko. Sodelovali bodo tako centri, ki že profesionalno izvajajo podobne zadeve, torej centri za anketiranje, in epidemiologi ob pomoči študentov medicine. Ali bodo pri tem deležni dodatne pomoči ministrstva za zdravje, ni znala odgovoriti.
"Cepljenje je priporočljivo tudi za prebolevnike"
V vseh regijah je z enim odmerkom cepljena vsaj četrtina prebivalcev, v boljših se ta delež približuje 30 odstotkom. Kot je izpostavila nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ Marta Grgič Vitek, je cepljenje proti covidu-19 priporočljivo tudi za prebolevnike, ki lahko odmerek prejmejo takoj po koncu izolacije, in ne šele po pol leta.
Vsak mesec narašča število v Slovenijo dobavljenih odmerkov cepiva proti covidu-19. Do zdaj ga je največ, okoli dve tretjini, dobavil Pfizer, približno četrtino pa proizvajalec AstraZeneca. Najmanj je cepiv proizvajalcev Moderna ter Johnson & Johnson, je na današnji vladni novinarski konferenci povzela nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Skupno je bilo doslej dobavljenih nekaj več kot milijon odmerkov cepiv, izvedenih cepljenj pa je bilo okoli 870.000. Kot je pojasnila Grgič Vitkova, do razlike med dobavljenimi in razdeljenimi cepivi prihaja tudi zaradi časovnega zamika med dnevi dobav in dnevi razdeljevanja cepiv.
Sicer pa je cepljenih nekaj več žensk kot moških, a te razlike po njenih besedah niso več tako velike kot še pred enim mesecem.
Starostne skupine nad 70 let so relativno dobro precepljene. Tudi skupina nad 60 let je skoraj 50-odstotno precepljena, pri starejših od 50 pa do take precepljenosti še veliko manjka, je izpostavila. Neenakomeren je tudi delež cepljenih prebivalcev po regijah. Najboljše se približujejo 30 odstotkom cepljenih s prvim odmerkom, v vseh pa je vsaj z enim odmerkom cepljena četrtina prebivalstva.
Od začetka cepljenja so na NIJZ v register prejeli 46 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizer in BioNTech (1,7 odstotka), šest prijav po cepljenju z Moderno (5,2 odstotka) in 25 prijav po cepljenju s cepivom AstraZeneca (1,1 odstotka).
Spomnila je tudi na priporočene presledke med prvim in drugim odmerkom po posameznih proizvajalcih, ki naj pri Pfizerjevem cepivu znaša tri tedne oz. štiri pri cepivu Moderne. Po posodobljenih priporočilih za cepljenje je mogoče cepljenje z drugim odmerkom AstraZenece opraviti že pred iztekom 12 tednov, a po štirih po prejemu prvega odmerka. Stroka sicer zaradi boljše učinkovitosti priporoča daljši presledek.
Kot je pojasnila Grgič Vitkova, je cepljenje priporočljivo tudi za osebe, ki so prebolele covid-19. Mogoče je takoj po končani izolaciji, lahko pa se varno odloži do pol leta po bolezni. Pojasnila je, da so odlog cepljenja za prebolevnike priporočali, ko je bila količina odmerkov cepiva zelo omejena.
Če pa je minilo več kot osem mesecev od začetka bolezni ali če je posameznik imunsko kompromitiran, oseba prejme polno cepljenje. Kdor je zbolel po prvem odmerku, naj drugi odmerek prejme v šestih mesecih po začetku bolezni.
Spomnila je, da se bo tistim, ki so bili cepljenji zelo zgodaj, počasi izteklo šestmesečno obdobje, ko naj bi bili polno zaščiteni. Zaenkrat sta še vedno priporočena samo po dva odmerka cepiva, tretji pa ni še nikjer priporočen in po njeni oceni pred jesenjo verjetno tudi ne bo.
Vlada sicer danes vnovič pretresa ukrepe v zvezi z zajezitvijo epidemije bolezni covid-19. Večjih sprememb v zvezi s tem ni pričakovati.
Izolska bolnišnica nima več covidnih bolnikov
Splošna bolnišnica Izola skladno s strategijo ministrstva za zdravje o zapiranju covidnih bolnišnic od ponedeljka ni več covidna bolnišnica. Od tega dne v Izoli ne sprejemajo več covidnih bolnikov, z današnjim dnem pa nimajo več hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, so sporočili iz bolnišnice.
Za covidne bolnike iz regije, ki jo oskrbuje izolska bolnišnica, bo v nadaljevanju skrbela Splošna bolnišnica Nova Gorica, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Izolska bolnišnica je tako kot ostale bolnišnice po državi zaradi poslabšanja epidemioloških razmer znova začela sprejemati bolnike s covidom-19 konec marca.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je že pred dobrim tednom napovedal možnost zmanjševanja števila postelj za covidne bolnike in verjetno tudi števila covidnih bolnišnic. Tako bodo bolnišnice lahko okrepile ostale programe.
KOMENTARJI (635)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.