V sredo potrjenih 872 okužb, presegli 4000 smrti

V sredo so opravili tudi 24.005 hitrih antigenskih testov. Vse pozitivne izvide hitrih testov pa od sobote preverjajo še s PCR-testi. Dan prej so sicer opravili 19.962 hitrih testov, ob 5115 PCR-testih pa so v torek potrdili več okužb, in sicer 1097. Delež torkovih pozitivnih PCR-testov je bil 21,4 odstotka.

V sredo se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov v primerjavi s torkom zmanjšalo za 29, deset manj jih je potrebovalo intenzivno nego. V primerjavi s torkom se je zmanjšalo tudi sedemdnevno povprečje potrjenih okužb, ki je v torek znašalo 838.

V sredo se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov v primerjavi s torkom zmanjšalo za 29, deset manj jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje. Skupaj so sicer v sredo v bolnišnice sprejeli 42 covidnih bolnikov, iz bolnišnic pa so jih skupaj odpustili 61. V ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru danes zdravijo 204 covidne bolnike, od tega 32 na intenzivni terapiji.

V primerjavi s torkom se je zmanjšalo tudi sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb, ki je v torek znašalo 838, v sredo pa 768. Štirinajstdnevna in sedemdnevna pojavnost novih okužb na 100.000 prebivalcev sta še vedno najvišji v obalno-kraški regiji, najnižji pa v zasavski in posavski.

Med občinami glede na v sredo potrjene nove okužbe izstopajo Koper z 49, v Piranu pa jih je bilo 17. V Kranju je bilo novih okužb 35, v Škofji Loki in Novi Gorici 15, na Ptuju so jih v sredo potrdili 19, v Ljubljani 116, v Mariboru pa 36, je povedala Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco o covidu-19.

V skladu z načrtom sproščanja se še vedno nahajamo v oranžni fazi. Pogoja za prehod v rumeno fazo, to je povprečno manj kot 600 novih okužb v zadnjih sedmih dneh in manj kot 500 hospitaliziranih covidnih bolnikov, še nista izpolnjena, je dodala Bratuša.

Napovedala je, da bo danes predvidoma sklicana tudi dopisna seja vlade, na kateri bodo uskladili vsebino odlokov, ki vsebujejo določilo o tem, da testiranje ni potrebno za osebe, ki so bile že cepljene proti covidu-19.

V UKC Maribor hospitaliziranih 108 bolnikov

Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov v UKC Maribor znaša 108, od tega je na intenzivnem zdravljenju 31 pacientov. V sredo je umrlo 5 pacientov. Skupno število vseh do sedaj odpuščenih covid bolnikov pa se je povzpelo do številke 1564. Na t.i. covid odsotnosti je bilo na 15. feburarja 33 zaposlenih, od tega en zdravnik in 24 delavcev zdravstvene nege.

direktor UKC Maribor dr. Vojko Flis je povedal, da bodo osrednje zdravstvene ustanove v Sloveniji ostale covid bolnišnice tudi, če bi epidemija usahnila pod 100 hospitaliziranih v državi. Pozval je k nadaljni previdnosti, predvsem zaradi pojava novih sevov v Evropi. "Kar se tiče naše ustanove, zmanjševanje bolnikov za nas pomeni, da lahko na pljučnem oddelku ustanovijo enoto za rehabilitacijo covidnih bolnikov," je dejal. 

Flis pravi, da se je večina njihovih zdravnikov, ki še niso preboleli bolezni, že cepila, nekaj manj je bilo odziva med ostalim zdravstvenim osebjem. Izboljševanje kadrovskih razmer pa je po njegovem povezano tudi s tem, da jih je precej bolezen že prebolelo in se bodo cepili pozneje. Po njegovi oceni lahko vsaj 60 do 70 odstotkov zaposlenih brez strahu pred okužbo že prihaja na delo.

Glede ostalih programov pa je Flis dejal, da so kljub obravnavi covidnih bolnikov, izvajali približno 80 odstotkov programa. "Manj, ko bo covid bolnikov, bolj normalno bo ustanova delovala."

Bojana Beović: Prehitro sproščanje ukrepov lahko sproži tretji val

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović meni, da se epidemiološka situacija v Sloveniji ugodno izboljšuje, kar pa je posledica izvajanja ukrepov pred 10 do 14 dnevi. Ob tem je opozorila, da lahko prehitro in pretirano sproščanje ukrepov sproži tretji epidemični val. "Vse poti so še odprte, epidemije še ni konec," je dodala.

Trenutno epidemiološko stanje ne odraža nedavnega sproščanja ukrepov, je poudarila Beovićeva. Ob prehitrem ali preobsežnem sproščanju omejevalnih ukrepov pa lahko pride tretji epidemični val tudi brez večjega pojava novih, sicer bolj nalezljivih različic novega koronavirusa v državi, je opozorila. Glede angleške različice je pojasnila, da je ta bolj nalezljiva, Britanci poročajo tudi o večji umrljivosti v okoljih, kjer je ta različica bolj prisotna. Medtem pa za južnoafriško različico velja, da je tudi bolj nalezljiva, ni pa znano, da bi povzročala hujši potek bolezni.

Dosedanje prebolevanje covida-19 vsaj do neke mere ščiti pred ponovno okužbo z angleško različico novega koronavirusa, pred južnoafriško različico pa ne daje zaščite in gre pravzaprav za novo bolezen, je opozorila Beovićeva. Podobno je s cepivi proti covidu-19, ki so bila doslej odobrena v EU. Ta ščitijo pred angleško različico, medtem ko pri južnoafriški različici te zaščite z obstoječimi cepivi ni. Je pa spodbudno, da naj bi cepivi skupine Johnson & Johnson in Curevac, ki naj bi jih začeli uporabljati v prihodnjih mesecih, bolj ščitili tudi pred južnoafriško različico.

Tako skrbi zlasti južnoafriška različica virusa, angleška manj, je dejala. Kot pozitivno je ocenila tudi dejstvo, da glede na analize vzorcev pri nas že imamo angleško različico, a jo očitno z obstoječimi ukrepi uspemo obvladati. Slabše bi namreč bilo, če bi se ta različica šele začela pojavljati, saj potem niti ne bi vedeli, ali jo lahko s trenutnimi ukrepi obvladamo. Ocenjuje pa, da ima dosedanja prekuženost prebivalstva pomembno vlogo za ustavljanje epidemije ob izvajanju ukrepov.

Infektologinja tudi ugotavlja, da cepljenje proti covidu-19 poteka bistveno počasneje, kot bi bilo dobro za ustavljanje epidemije covida-19. Zato je poudarila, da lahko na osebni ravni, torej s samozaščitnim ravnanjem, poskrbimo, da zmanjšamo število prenosov. Poleg zaščitnega ravnanja je pomembno tudi redno testiranje, ob bolezenskih znakih pa je treba poklicati osebnega zdravnika.

Beovićeva se očitno z današnjim imenovanjem za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije namerava posloviti z vodstva svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Kot je dejala, obeh funkcij ne more opravljati, saj ima dan le 24 ur. Bo pa še naprej v skupini sodelovala kot ekspert za področje infektologije. Kdo jo bo nadomestil na mestu vodje skupine, ne ve, saj mora o tem odločiti minister za zdravje. Kot je dejala, ima pri epidemiji veliko vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi lahko prevzel vodilno vlogo.

Od začetka šolskega leta potrdili okužbo pri 4,2 odstotka mladoletnih

Od začetka tega šolskega leta so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 1032 vrtčevskih otrocih, 3270 otrocih, starih med šest in 14 let, ter pri 3613 dijakih, starih od 15 do 18 let, kažejo podatki, ki jih je objavil (NIJZ). Okužba je bila potrjena pri 4,2 odstotka otrok do 18. leta starosti. V preteklem tednu, torej še pred odprtjem šol za vse učence, so potrdili okužbo pri 255 osnovnošolcih ter pri 150 dijakih, starih do 18 let. Pri vrtčevskih otrocih, starih od enega do petih let, so potrdili 84 okužb, pri dojenčkih do prvega leta starosti pa 16 okužb.

Največji val okužb med vrtčevskimi, osnovnošolskimi in tudi srednješolskimi otroci oz. mladostniki je bila glede na podatke NIJZ oktobra. Okužbe so bile predvsem med osnovnošolci in dijaki. Konec oktobra se je pouk za vse otroke preselil na daljavo, takrat je tudi sledil upad okužb. Okužbe so se ponovno v večji meri začele pojavljati v začetku januarja, takrat je bil opazen znaten poskok med srednješolci.

V januarju in februarju je še vedno večji delež okužb med dijaki in osnovnošolci. Največji delež okužb je trenutno med slednjimi. Tudi sicer podatki, ki jih je objavil NIJZ, kažejo, da so v tem času okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 4,84 odstotka vseh mladostnikov, starih od 15 do 18 let, pri 1,67 odstotka osnovnošolcev in pri 1,01 odstotka vrtčevskih otrok. Med otroki, mlajšimi od enega leta, je bil delež okužb 1,56 odstotka.

Na NIJZ so tudi objavili podatke o potrjenih okužbah med pedagoškimi delavci. Med vzgojitelji oz. pomočniki vzgojiteljev v vrtcih so potrdili 372 okužb (1,36 odstotka vseh vzgojiteljev), med učitelji v osnovnih šolah 1593 okužb (1,16 odstotka vseh učiteljev), med profesorji na srednjih šolah pa 1398, kar znaša 0,27 odstotka vseh profesorjev. V zadnjem tednu so potrdili okužbo pri 168 vzgojiteljih oz. njihovih pomočnikih, pri 198 osnovnošolskih učiteljih in pri 20 profesorjih.

Ob tem na NIJZ pojasnjujejo, da v analizo niso vključili podatkov za obdobje od 19. oktobra do 8. novembra ter od 4. do 10. januarja, saj niso primerljivi s preostalimi podatki v tem šolskem letu. V obdobju zelo visokega števila potrjenih primerov epidemiološka služba ni uspela izvesti epidemiološkega poizvedovanja za vse potrjene primere, kar pomeni, da potrjenim primerom ni bil opredeljen poklic, ki ga opravlja.

Poleg tega pa so bili med 27. oktobrom in 6. novembrom zaposleni v vzgoji in izobraževanju testirani na okužbo z novim koronavirusom le, če so imeli pridružene bolezni, imajo imunsko pomanjkljivost ali so imeli epidemiološko indikacijo.

Inšpektorat za delo izdal 3500 ukrepov

V letu 2020 se je zaradi epidemije covida-19 povečalo število nadzorov, ki so jih opravili na Inšpektoratu RS za delo. Na področju varnosti in zdravja pri delu so jih opravili okoli 7000, kar je 2000 več kot leto prej. Pri tem so ugotovili več kot 8000 kršitev in izdali 3500 ukrepov, je pojasnil Slavko Krištofelc z inšpektorata.

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Krištofelc, je epidemija novega koronavirusa na njihovem področju pomenila veliko spremembo in velik zalogaj, način nadzorov je postal drugačen, v nadzore glede koronavirusa pa so se vključevali vsi inšpektorji z inšpektorata za delo, ne glede na področje, ki ga sicer pokrivajo.

Izdanih 3500 ukrepov v letu 2020 je bilo po njegovih navedbah enakomerno razporejenih na ureditvene odločbe, prekrškovne postopke in opozorila. Januarja letos pa so v povezavi z novim koronavirusom opravili 4000 inšpekcijskih pregledov, je dejal.

Kot je navedel inšpektor, so bile v prvem polletju preteklega leta kar pogoste kršitve glede uporabe mask, uporaba ni bila dosledna zlasti na hodnikih oziroma v skupnih prostorih in pa ponekod v pisarnah. V prostorih proizvodnje ob tekočih trakovih in linijah pa se je osebna varovalna oprema dokaj ustrezno in smiselno uporabljala, je pojasnil.

Poleg prijav glede neizvajanja ukrepov ali nespoštovanja ukrepov, ki so jih dobivali tako od delodajalcev kot delavcev, so na inšpektoratu v lanskem letu prejemali tudi precej zahtev za podajo strokovne pomoči. Delodajalci so spraševali, kako interpretirati sprejete vladne odloke, delavci pa so jih spraševali, ali in kakšne maske je treba nositi ter ali jih delodajalec lahko pošlje na delo na domu, je navedel Krištofelc.