V sredo so v Sloveniji potrdili 358 okužb z novim koronavirusom. Ob opravljenih 3852 PCR-testih to predstavlja 9,3-odstotni delež pozitivnih testov (dan prej 11,9 odstotka). S hitrimi antigenskimi testi je bilo odvzetih še 28.868 brisov.
Kot je še sporočila vlada, je bilo v torek hospitaliziranih 363 oseb s covidom-19 (pet manj kot dan prej). Od tega se jih je 110 (enako kot dan prej) zdravilo na intenzivni negi. Umrlo je sedem bolnikov s covidom-19.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po podatkih vlade znaša 384 (v sredo 417). Po vladnem semaforju bi za prehod v zeleno fazo moralo pasti pod 300. Sedemdnevna incidenca pa, kot še poroča vlada, danes znaša 312.
Po besedah Maje Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco o covidu-19, je bilo v sredo na novo v bolnišnice sprejetih 25 covidnih bolnikov, iz bolnišnic pa jih je bilo skupaj odpuščenih 23.
Med regijami je po 14-dnevni pojavnosti okužb najboljše epidemiološko stanje na Koroškem, v obalno-kraški regiji, pomurski, posavski, goriški, podravski in savinjski regiji, kjer je nižje povprečje od državnega. Ostale regije so nad državnim povprečjem, stanje je najslabše v primorsko-notranjski regiji.
Od 1. 1. 2021 do 17. 5. 2021 so v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki Ljubljana sekvencirali 8145 vzorcev in zaznali 55 različic virusa SARS-CoV-2, je povedala Bratuša.
Da pri nas še vedno močno prevladuje angleška različica B.1.1.7, ki je prisotna v 97,6 odstotka, je nadalje pojasnila. Južnoafriško različico (B.1.351) so do sedaj zaznali v šestih primerih. V zadnji seriji so potrdili tudi nov primer brazilske različice (P.1), skupaj so doslej potrdili tri primere brazilske različice.
"Prav tako so potrdili en primer indijske različice (B.1.617.2), in sicer pri osebi s Koroške," je podatke NLZOH povzela Bratuševa. To je sicer drugi primer indijskega seva v Sloveniji. "Število primerov indijske različice se v Evropi povečuje. Velika Britanija je na primer 7. maja poročala o 509 primerih, zdaj jih imajo v državi že več kot 3300," je na novinarski konferenci še povedala uradna govornica vlade za covid-19.
Nigerijsko različico (B.1.525) so do sedaj zaznali pri 25 osebah iz 5 različnih regij, največ iz gorenjske regije. Trenutno ne opažajo naraščanja pojavnosti te različice.
Najpogostejši neželeni učinki po cepljenju so splošne težave in bolečine na mestu vboda
Po vladnih podatkih je bilo doslej s prvim odmerkom proti covidu-19 cepljenjih več kot 586.000 ljudi, z dvema pa več kot 306.000. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so prejeli več kot 5000 prijav neželenih učinkov, v veliki večini gre za splošne težave in bolečine na mestu vboda. Prejeli pa so tudi 77 prijav resnih neželenih učinkov.
Doslej je bilo v Sloveniji izvedenih najmanj 570.000 cepljenj (prvi in drugi odmerek) s cepivom Pfizerja in BioNTecha. Na NIJZ so prejeli skupno 2684 prijav neželenih učinkov po cepljenju s tem cepivom, izhaja iz poročila NIJZ, ki ga objavlja vsak teden. Posamezna prijava navadno vključuje več prijavljenih neželenih učinkov pri isti osebi.
Do vključno 16. maja so na NIJZ v register prejeli 46 prijav z neželenimi dogodki, ki so jih opredelili kot resne. Takšnih je bilo 1,7 odstotka vseh posredovanih prijav.
Pri 16 starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Komisija pri ministrstvu za zdravje je obravnavala pet primerov in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni verjetna. Ostali primeri pa so še v fazi preiskav.
Obravnavanih je bilo tudi osem prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. Za nekatere so ugotovili, da je bila povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma ni bila verjetna, drugi so še v fazi zbiranja podatkov.
Od 85.000 cepljenj s cepivom Moderne so na NIJZ prejeli 116 prijav neželenih učinkov. Šest prijav je vsebovalo resne neželene dogodke, kar predstavlja 5,2 odstotka vseh posredovanih prijav.
Pri dveh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. V prvem primeru je bila oseba cepljena v času inkubacije covida-19 in je dobila covidno pljučnico, zaradi katere je umrla. Drugi primer je še v fazi preiskave.
Poleg tega smo prejeli še štiri prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna specialistična obravnava oz. hospitalizacija. V dveh primerih je šlo za venske tromboze, v tretjem primeru za občutek težkega dihanja in v četrtem za prehodno možgansko kap. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Pri cepivu AstraZenece so prejeli 2180 prijav neželenih učinkov, medtem ko je bilo izvedenih najmanj 160.000 cepljenj s tem cepivom.
Med njimi je bilo 25 prijav z resnimi neželenimi učinki, kar je 1,1 odstotka vseh prijav s tem cepivom. Pri treh osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Druga dva primera sta še v fazi preiskav.
Prejeli so več prijav, pri katerih je bila potrebna hospitalizacija. V treh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna, je pa v enem primeru prišlo tudi do alergične reakcije. Ostali primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
S cepivom Johnson & Johnson je doslej cepljenih vsaj 9000 ljudi v Sloveniji, na NIJZ so prejeli 23 prijav neželenih učinkov, najpogosteje je šlo za povišano temperaturo, glavobol ter bolečine v mišicah in sklepih.
Vlada pa je na včerajšnji seji obravnavala obvladovanje pandemije covida-19 in podaljšala večino odlokov. Sprejela je ukinitev kontrolne točke tudi na meji z Madžarsko, dodana je izjema za vstop brez karantene ali testa za prebolevnike, ki so se v najkasneje v osmih mesecih po pozitivnem PCR-testu oziroma začetku simptomov cepili vsaj z enim odmerkom cepiva, ki ga priznava Slovenija. Ustrezna zaščita za prebolevnike se vzpostavi takoj po cepljenju.
KOMENTARJI (839)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.