V sredo smo v Sloveniji ob opravljenih 11.599 testiranjih (od tega je bilo 4813 PCR- in 6786 HAT-testov) potrdili skupno 1445 okužb z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 1166 PCR-testov, kar je 24,2 odstotka, in 279 HAT-testov, kar je 4,1 odstotka. Hospitaliziranih je 1159 ljudi, 183 jih potrebuje intenzivno nego. Iz bolnišnic so odpustili 95 ljudi, umrlo pa je 27 covidnih bolnikov.
Trenutno je v Sloveniji 19.636 aktivnih primerov okužbe, kažejo podatki Covid-19 Sledilnika.
Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb na dan znaša 1225 (kar pomeni, da se je znižalo za 102).
V zadnjih sedmih dneh se je z novim koronavirusom okužilo povprečno 424 ljudi na 100.000 prebivalcev. Po številu novookuženih je na prvem mestu še vedno Posavka statistična regija s 635,7 na 100.000 prebivalcev v zadnjih sedmih dneh, sledijo goriška regija (518,5), jugovzhodna Slovenija (481,3), pomurska (450,2), zasavska (442,7), savinjska (430,8) in primorsko-notranjska regija (425,7). Ostale regije so pod slovenskim povprečjem.
Sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov pa je največje v osrednjeslovenski regiji (292,6), sledita podravska (171,7) in savinjska regija (152,6). Najmanj potrjenih primerov so v zadnjem tednu zabeležili v primorsko-notranjski regiji (30,1) in na Koroškem (30,9).
Štirinajstdnevna pojavnost za celotno Slovenijo znaša 922,3. Tudi po tem merilu izstopa posavska regija, kjer so v zadnjih 14 dneh zabeležili 1409,5 novih okužb na 100.000 prebivalcev. S 1248 primeri je na drugem mestu goriška regija, sledi pa jugovzhodna Slovenija (1074,3). Najnižja je 14-dnevna pojavnost v obalno-kraški regiji (788), osrednjeslovenski (804,2) ter primorsko-notranjski regiji (821,2).
Med vsemi regijami Koroška s trenutno najboljšo epidemiološko sliko zadnjega tedna
Koroška ima po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) med vsemi regijami trenutno najboljšo epidemiološko sliko zadnjega tedna. Sedemdnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev je na Koroškem 304,9. Zmanjšuje se pritisk na slovenjgraško bolnišnico, za Črno na Koroškem pa po dobrih treh mesecih ni več razglašena ogroženost zaradi covida-19.
Takratni minister za zdravje Tomaž Gantar je dan pred vladnim obiskom na Koroškem, ki je bil 7. oktobra, izdal odredbo, s katero je Črno na Koroškem s 7. oktobrom lani razglasil za ogroženo območje zaradi covida-19.
Razlog za razglasitev je bilo veliko okužb z novim koronavirusom v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna, ki je z razglasitvijo območja za ogroženega dobil več možnosti kadrovske pomoči od drugod, medtem ko razglasitev ogroženosti za občane Črne ni prinesla nobenih omejitev gibanja.
Z novo odredbo, ki je bila v uradnem listu objavljena v torek, preneha veljati odredba iz oktobra lani, s tem pa je preklicana tudi razglasitev Črne na Koroškem za ogroženo območje zaradi covida-19.
Občina Črna na Koroškem ima trenutno eno boljših epidemioloških slik v koroški regiji. V tej občini je trenutno 24 aktivno okuženih, kar predstavlja 0,7 odstotka prebivalcev občine. V sredo so v občini Črna potrdili dve novi okužbi.
Tudi v celotni Koroški, ki je bila zadnje tedne v zgornjem delu lestvice slovenskih statističnih regij po številu aktivnih primerov okužbe na 100.000 prebivalcev, se epidemiološke razmere izboljšujejo. Tako po podatkih NIJZ kot tudi po podatkih Covid-19 Sledilnika je sedemdnevna slika prav na Koroškem najboljša med vsemi slovenskimi regijami.
Podatki Sledilnika kažejo, da je bilo v zadnjem tednu do vključno srede na Koroškem povprečno potrjenih 43,6 novega primera dnevno na 100.000 prebivalcev. Pri sledilniku, kot pojasnjujejo, ta kazalnik izračunajo tako, da vzamejo število potrjenih primerov za pretekli teden in jih delijo s sedem.
In Koroška je trenutno po tem kriteriju najboljša v Sloveniji. Na drugem koncu lestvice imata najvišje sedemdnevno povprečje novih primerov na 100.000 prebivalcev Posavska (90,6) in Goriška (75,9) statistična regija.
Na Koroškem, ki ima nekaj več kot 70.000 prebivalcev, so v sredo potrdili 18 novih primerov okužbe, skupno pa je bilo v sredo v regiji 613 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom.
Medtem se je zmanjšala tudi obremenjenost Splošne bolnišnice (SB) Slovenj Gradec, kjer so danes sredi dneva zdravili 46 bolnikov s covidom-19, od tega sedem v intenzivni enoti. Zaradi manjše regijske obremenjenosti se po navodilu ministrstva za zdravje v slovenjgraško bolnišnico preusmerjajo bolniki iz drugih regij.
Zaradi prebolevanja covida-19 je trenutno odsotnih 13 zaposlenih v bolnišnici. V celem lanskem letu pa je v slovenjgraški bolnišnici okužbo z novim koronavirusom prebolelo 289 zaposlenih, kar predstavlja 30,6 odstotka vseh, so danes sporočili iz bolnišnice.
Delno sproščanje ukrepov v devetih 'rdečih' regijah: v šole prva triada, odprtje smučišč in nekaterih trgovin
Ker se epidemiološka slika v državi izboljšuje, Slovenija pa je na nacionalni ravni iz črne prešla v rdečo fazo, je vlada sinoči napovedala sprostitev nekaterih ukrepov. Kot je sporočil predsednik vlade Janez Janša, se ukrepi – po predvidenem načrtu – deloma sproščajo v devetih od dvanajstih statističnih regij.
Po načrtu v rdečo fazo preidemo, ko se dnevno število okužb v povprečju v zadnjih sedmih dneh spusti na manj kot 1350 okužb na 100.000 prebivalcev, število hospitaliziranih pa na manj kot 1200.
Regije, ki so dosegle stopnjo sproščanja, so Gorenjska, Koroška, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska, Podravska, Primorsko-notranjska, Zasavska, Pomurska in Savinjska.
Kot je danes še enkrat povedala šolska ministrica Simona Kustec, to pomeni, da se tam prihodnji teden odpirajo osnovne šole za učence prvega triletja po modelu C, odprejo se vrtci, zagnali naj bi denimo tudi smučišča in nekatere trgovine.
Posavska, jugovzhodna in goriška regija pa glede na epidemiološko sliko ostajajo v črni fazi.
Na hitre teste na Goriškem prihajajo posamezniki s potrjeno okužbo s PCR testi
Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Nova Gorica Petra Kokoravec pa je regijski štab Civilne zaščite (CZ) opozorila na nepravilnosti, ki se pojavljajo pri hitrem testiranju na novi koronavirus. Med drugim so prišli na testiranje tudi posamezniki, ki so jim potrdili okužbo s PCR testi in bi že zaradi tega morali ostati doma v samoizolaciji.
"Ljudje, ki imajo že opravljen in pozitiven PCR test in morajo biti v samoizolaciji, prihajajo na hitro testiranje. To je narobe že zaradi tega, ker je vsak, ki je potrjeno pozitiven, dolžan biti v samoizolaciji najmanj deset dni oziroma po dogovoru z izbranim zdravnikom. V tem času ne sme priti v stik z nikomer, torej tudi na to množično hitro testiranje ne sme iti," je povedala Kokoravčeva.
Poudarila je, da je rezultat hitrega testa v tem primeru nepomemben, saj ne more spremeniti izvida, pridobljenega s PCR testom. "Tukaj je tako dvojna škoda - naredi se hitri test, ki nima nikakršnega pomena, poleg tega pa taka oseba tudi ogroža tiste, ki so prišli na hitro testiranje," je dejala.
Še enkrat je opozorila, da na testiranja prihajajo tudi ljudje, ki imajo že prisotne neke znake okužbe. Ti bi se morali v dogovoru s svojim osebnim zdravnikom dogovoriti za PCR testiranje, ki je dostopno tudi v novogoriškem zdravstvenem domu, na vrsti pa bi bili najkasneje naslednji dan po prijavi.
"Tega si ne znamo razložiti. Vendar bi tukaj še enkrat pozvala ljudi, da kdor ima kakršnekoli znake ali prehladnega obolenja ali mogoče gripi podobnega stanja, naj se obrne na svojega zdravnika in bo tam dobil natančna navodila. Predvsem pa naj nikar ne hodijo na hitro testiranje," je še dejala.
Na hitro testiranje tudi ne sodijo tisti, ki so covid-19 že preboleli v zadnjih treh mesecih, saj je bris lahko še dolgo časa po preboleli okužbi pozitiven.
V severnoprimorski regiji je bilo sicer v sredo potrjenih 108 novih okužb z novim koronavirusom. Največ aktivno okuženih je v Mestni občini Nova Gorica, 373, v občini Ajdovščina pa 365. Regija je še naprej tik pod vrhom (pred njo je le Posavska) glede na število okužb tako v sedem- kot 14-dnevnem obdobju in tako ostaja tudi na črnem seznamu v sistemu predvidenega sproščanja ukrepov. Dnevno povprečje novih okužb v zadnjem tednu je 90, za prehod v rdečo fazo pa bi ga morali znižati na 77.
V sredo so v enoti Tolmin Doma upokojencev Podbrdo z drugim odmerkom sicer cepili 56 zdravih stanovalcev oziroma takih, ki doslej niso bili okuženi s covid-19. S cepljenjem so nadaljevali tudi v Centru starejših Pristan v Vipavi in Domu starejših občanov Ajdovščina. Tam so bili z drugim odmerkom cepljeni štirje stanovalci in 18 zaposlenih.
Direktorica ajdovskega doma starejših občanov Tanja Stibilj Slemič je za regijski štab CZ povedala, da se stanje v domu postopoma umirja. Zmanjšuje se tudi kadrovska stiska, še naprej pa imajo zunanjo pomoč. Stanje pri stanovalcih, med katerimi je aktivno okuženih še 91, dva pa sta v bolnišnici, je stabilno in ne beležijo večjih zapletov. Ozdravelo pa jih je že 37, med redno zaposlenimi pa je trenutno aktivno okuženih 29 delavcev in trije zunanji sodelavci.
Zbolelih po cepljenju v domovih za starejše z drugim odmerkom ne bodo cepili še zdaj
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je danes povedal, da v tem tednu poteka cepljenje z drugim odmerkom cepiva v domovih za starejše. Dejal je, da tistih, ki jim je bila okužba potrjena po prvem odmerku, ne bodo cepili še zdaj, ampak po obdobju, ki ga bodo določili zdravniki.
Po besedah ministra cepljenje z drugim odmerkom v domovih za starejše poteka po načrtu, zanimanje zanj pa je enako kot ob cepljenju s prvim odmerkom.
Ob cepljenju s prvim odmerkom je bilo sicer po njegovih besedah v socialnovarstvenih zavodih nekaj zavračanja cepljenja med zaposlenimi, predvsem zaradi napačnih podatkov na družbenih omrežjih. Zavračale so ga predvsem mlajše ženske, ki so se ustrašile nekaterih zavajajočih novic, "zdaj, ko vidijo prave podatke o cepivu in ko vidijo, da ni nekih neželenih stranskih učinkov, pa se po zgledu svojih sodelavcev tudi te odločajo za cepljenje", je dejal na vladni novinarski konferenci.
Študenti medicine in zdravstvene nege za njihovo vključitev med prednostne skupine za cepljenje
V Zvezi študentov medicine Slovenije ter Sekciji študentov zdravstvene nege in babištva odgovorne pozivajo k razmisleku, da bi v prednostne skupine za cepljenje vključili tudi študente kliničnih letnikov zdravstvenih in medicinskih fakultet. Opozarjajo, da so pri izvajanju prakse enako izpostavljeni okužbam kot zaposleni v zdravstvu.
Kot pravijo v zvezi in sekciji, študenti zdravstvenih smeri v sklopu svojih kliničnih vaj in obvezne prakse vsakodnevno prihajajo v stik s pacienti na različnih oddelkih, s čimer so pri izpostavljenosti za okužbe popolnoma enakovredni zaposlenemu kadru.
Opozarjajo tudi, da je sledenje potencialno okuženim študentom, ki so vključeni na oddelke bolnišnic in ostala klinična okolja, zaradi velike mobilnosti izmenjavanja oddelkov še težje kot sledenje zaposlenim na oddelku. "S tem na enak način, ali pa morda še bolj, ogrožamo tako paciente in zaposlene kot tudi naše domače," pravijo.
Izpostavljajo še, da je opravljanje kliničnih vaj kljub epidemiji ostalo nespremenjen pogoj za dokončanje predmeta, letnika in študija.
KOMENTARJI (485)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.