Kot je pred DSO Fužine v Ljubljani povedala državna sekretarka z ministrstva za zdravje Marija Magajne, so bili prvi trije cepljeni upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, gospa Angelca Butenko, ki še vedno deluje kot porotnica svetnica, ter gospod Jože Pelko, nekdanji direktor Steklarne Rogaška.
Pelko iz rogaškega doma za starejše pred cepljenjem ni imel treme, samega cepljenja pa, kot je dejal, skorajda ni čutil. "Ljudje bi se morali zavedati tega, da se je treba zaščitno vesti do sebe in do drugih. Mislim, da je v tem rešitev," je poudaril v izjavi, ki so jo posredovali iz urada vlade za komuniciranje.
Kramberger je bil pred cepljenjem nekoliko vznemirjen, vendar pa popolnoma zaupa medicinski stroki in cepljenju. "Zato smo iskreno hvaležni vsem raziskovalcem za njihovo nadčloveško prizadevanje za to zdravilo," je dejal. Od cepiva pričakuje, da bomo ostali zdravi. "Vsi vemo, da je zdravje največje bogastvo in tudi največja vrednost, ki jo človek ima," je poudaril.
"Res sem vesela, da lahko spregovorim na ta dan. Veseli smo bili že včeraj, ko je cepivo prišlo v Slovenijo, a to je le prvi korak. Tisto, kar nas v resnici varuje, je cepljenje. Ob 8.30 uri so bili cepljeni prvi trije Slovenci, in sicer v Lenartu upokojeni nadškof Franc Kramberger, v Rogaški Slatini gospod Jože Pelko in v DSO Fužine gospa Angelca Butenko. Pomembno je, da povemo te tri posameznike, a med pol deveto in pol deseto uro je bilo cepljenih že kar nekaj prebivalcev. To nas navdaja z upanjem, da smo res na začetku konca te epidemije," pa je državna sekretarka sporočila imena prvih cepljenih Slovencev.
"Cepivo in cepljenje zagotovo predstavljata enega izmed ključnih mejnikov za boj proti nalezljivim boleznim. Vsi poznamo kar nekaj bolezni, ki smo jih s cepljenjem izkoreninili (črne koze) ali omejili. Pojavlja se veliko dvomov v cepljenje, kar je po svoje razumljivo, saj mlajša generacija ne pozna več teh nevarnih bolezni. Spomnim se svoje mame, ki je poznala veliko oseb, ki so umrle zaradi davice, ki so imele otroško paralizo … Oni so vedeli, kaj cepljenje prinaša. Mislim, da je prav, da se tega spomnimo in tem znanstvenikom, ki so pomagali v boju proti tej epidemiji, tudi zaupamo," je pozvala.
"Ne glede na to, da je razvoj tega cepiva trajal kratek čas, so bile narejene vse ustrezne kontrole, vsa ustrezna preverjanja. Jaz verjamem, da bomo lahko pred koncem prihodnjega leta drugače zaživeli in bodo ti ukrepi in to, kar se nam dogaja letos, samo spomin. Še vedno pa je pomembno, da upoštevamo ukrepe, ki jih poznamo, tj. vzdrževanje primerne razdalje, nošenje mask in pa seveda higiena rok, higiena kašlja," je še dodala Magajnejeva.
Večina cepiva, ki je prispelo, je šla za stanovalce domov starejših občanov, je še povedala državna sekretarka, nekaj odmerkov pa je bilo namenjenih zaposlenim. Ni ga bilo dovolj, več ga pride v prihodnji pošiljki (v četrtek, petek). Nekaj malega cepiva pa je bilo namenjenega tudi najbolj ogroženim delavcem v bolnišnicah, in sicer 550 za tiste, ki delajo na intenzivnih enotah z bolniki s covidom-19.
Direktorica DSO Fužine Bojanka Genorio je povedala, da je bilo do 9.40 ure cepljenih že 20 stanovalcev, cepili pa jih bodo 98. Odmerkov so dobili toliko, kot je bilo izraženega interesa med stanovalci, je povedala.
Zdravi mladi odrasli bodo na vrsto za cepljenje prišli okoli marca, je povedala Magajnejeva, ali pa še kasneje, je pa vse odvisno od tega, kdaj bo dovoljenje dobilo še katero drugo cepivo. Starejši, ki niso v domovih za starejše, pa bi lahko na vrsto prišli do konca januarja, je dejala.
Cepivo so v soboto pripeljali v lekarno Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, potem pa na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki tudi skrbi za distribucijo cepiva na lokacije po državi.
Do konca leta moramo prejeti še 6825 odmerkov cepiva, potem pa vsak teden v naslednjem letu po 16.575 odmerkov.
Direktor NIJZ Milan Krek je v Rogaški Slatini povedal, da je cilj do poletja precepiti 1.200.000 ljudi, kar je 60 odstotkov prebivalstva. Postregel je tudi s podatkom, da je bilo v domovih starejših doslej okuženih 9000 oskrbovancev, od tega pa jih je 14 odstotkov umrlo. Vsak dan imamo avtobus umrlih, je opozoril, in dodal, da če se ne bomo cepili, bomo še leto ali celo več let živeli, kot trenutno živimo."Cepivo bo bistveno okrepilo odpornost proti obolevnosti. Če številno trenutno bolnih ne bo prepričalo največjih dvomljivcev, potem res ne vem, kaj jih bo," je še povedal Krek.
Premier Janez Janša pa se je ob začetku cepljenja odpravil v Maribor in pred največjim domom za starejše v državi, DSO Danice Vogrinec, povedal, da se bo sam cepil takoj, ko bo na vrsti. Po besedha direktorja doma Marka Slaviča so prejeli nekaj več kot 300 odmerkov cepiva. Danes naj bi cepili okoli 270 stanovalcev, s preostankom cepiva pa v ponedeljek še del zaposlenih.
Janša je obiskal tudi UKC Maribor, kjer že cepijo zaposlene. "S prvo pošiljko bomo uspeli precepiti tudi del zaposlenih v zdravstvu, tiste, ki zdravijo bolne s covidom," je dejal. V mariborskem kliničnem centru je interes za cepljenje sicer izrazila približno tretjina zaposlenih, tretjina pa jih je okužbo že prebolela. Cepila sta se tako direktor Vojko Flis kot strokovni direktor Matjaž Vogrin, da bi dala zgled drugim. Interes za cepljenje je izrazilo okoli 1250 zaposlenih, kar je le tretjina.
"Prihod cepiva lahko primerjamo s prihodom gasilske ekipe na prizorišče požara. Zavedamo se, da še ne bo mogla pogasiti požara, lahko pa bo zavarovala tiste dele, ki so najbolj ogroženi. Potem pa prihodnje tedne pričakujemo nove močne gasilske ekipe", je primerjavo podal Janša.
Nadaljeval je z opozorilom, da lahko pričakujemo "popraznični šok", saj bo med prazniki prišlo do mešanja mehurčkov, iz že tako obremenjenega zdravstvenega sistema pa bo potrebno iztisniti še zadnje rezerve. Povedal je, da smo včeraj stopili iz rdeče v črno cono, a stanje večjih sprostitev še ne dopušča. "Šolstvo je ena izmed prioritet," je dejal, a da danes še ni mogoče povedati, če se bo lahko prva triada v šolo vračala že s 4. januarjem. Število okužb po praznikih bo ključni indikator za sproščanje, je še dodal.
"Smučanje je nadstandard, ki si ga vsi želimo, a prioritete so druge, šole, vrtci ..." pa je komentiral nejevoljo, ki jo je povzročilo zaprtje smučišč. Dejal je, da so se zato odločili, da omogočijo rekreacijo oziroma prečkanje občinskih mej znotraj regije za namene rekreacije. "Ta provokacija s Krvavcem je bila popolnoma nepotrebna, in tisti, ki ne spoštujejo ukrepov, si ne zaslužijo subvencij oziroma nadomestila," je še dodal.
Na sobotni novinarski konferenci je predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel zagotovil, da je cepivo varno in učinkovito, ob tem pa posvaril, da ne smemo 'skočiti na prvo žogo' ob lažnih novicah, ki se bodo zdaj zagotovo še pogosteje pojavljale. "Cepivo je bilo podvig znanosti, cepljenje pa bo podvig družbe," je dejal in pozval ljudi, da naj zavihajo rokav in se cepijo, ko pridejo na vrsto.
Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je začetek cepljenja proti covidu-19 ocenil kot neverjetno medgeneracijsko povezanost, saj bomo cepivo najprej namenili najbolj ogroženim skupinam, to so stanovalci domov za starejše in zdravstveni delavci v prvi vrstah. Prve zaposlene v osrednji slovenski bolnišnici bodo sicer cepili danes popoldan.
Prvi mož Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v izjavi, ki so jo posredovali iz bolnišnice, današnji začetek cepljenja v Sloveniji označil za praznik. Zdi se mu pomembno, da smo ob zmogli najti skupni vrednote in združiti moči.
"Povezani v istem cilju bomo zmogli tudi epidemijo. Zato je pomembno, da združeni v čim večjem številu pristopimo k cepljenju in na ta način presežemo naše glavne ovire, ki nam jih zadaja epidemija. Tudi s cepljenjem bomo dosegli, da čim prej vzpostavimo normalno delovanje šol, javnega prometa, javnega življenja, gospodarstva in celotne slovenske družbe," je pozval Poklukar.
V UKC Ljubljana sta cepivo prejeli tudi predstojnica infekcijske klinike doc. dr. Tatjana Lejko in vodja svetovalne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović. "Verjamem, da je to začetek konca epidemije," je dejala Lejkova, Beovićeva pa, da ves čas epidemije sicer pazi, da govori realno, "ampak danes pa moram reči, da sem navdušena".
Beovićeva je dogodek označila za izjemen uspeh znanosti in vsega človeštva. "Kot imamo izkušnje tudi v Sloveniji, je to epidemijo zelo zelo težko premagati z omejitvenimi ukrepi, na ta način se ne da živeti. Zato bomo zdržali še nekaj mesecev, medtem se bomo, mislim da, uspešno cepili in epidemija bo samo še spomin, kako smo te čase preživeli," je prepričana.
Veseli jo, da se je lahko cepila, saj dela neposredno z bolniki, ki so lahko okuženi z novim koronavirusom. Prepričana je, da bo s tem zaščitila ne samo sebe, ampak tudi vse, s katerimi je v stiku. Sicer pa je cepljenje potekalo brez bolečin, je opisala svojo izkušnjo.
KOMENTARJI (3813)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.