'Čas je, da snamemo rokavice. Podpiramo uvedbo obveznega cepljenja'

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1281, kar je 83 več kot dan prej, 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev pa znaša 798, kar je 17 več kot dan prej.

V torek so opravili tudi 108.393 hitrih testov, katerih rezultate še preverjajo s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.249.503 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.189.233 ljudi.

V UKC Ljubljana je 88 odstotkov covidnih bolnikov necepljenih

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc in vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb sta podala izjavo za medije o trenutnem stanju zaradi epidemije covida-19 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Po besedah Lejko Zupančeve je stanje v največji slovenski bolnišnici trenutno "stabilno". Da ni ne dobro ne slabo, je dodala. Med vsemi covidnimi bolniki, ki se trenutno zdravijo tam, je necepljenih več kot 88 odstotkov, je povedala.

Že po včerajšnjih podatkih o deležu omikrona med pozitivnimi testi PCR nas verjetno ne čaka nič kaj dobrega, je prepričana Lejko Zupančeva."Smo na robu nečesa, kar se bo šele izkazalo v naslednjih tednih," je nadaljevala infektologinja in dejala, da se bo po praznikih treba pripraviti na najverjetnejši porast bolnikov. "Tako da bo treba pripraviti kapacitete zdravstvene organizacije, se pogovoriti o organizaciji in načinu dela ter kako bomo obvladovali to povečano število okužb," je pojasnila.

"Mi, zdravniki, smo odvisni od strokovnih in znanstvenih dognanj. Če temu ne verjamemo, ne moremo delati. Enako velja za naše bolnike. Zato ker verjamemo v znanost, bomo dali to izjavo, čeprav vemo, da marsikomu ne bo všeč. Razmere so take, da moramo sneti rokavice," je nadaljevala Lejko Zupančeva. "Infektologi podpiramo uvedbo obveznega cepljenja, seveda podprto z ustrezno zakonodajo," je poudarila.

Lejko Zupanc je dejala še, da do smrti in tragedij ne prihaja le pri tistih, ki so zboleli za covidom, ampak tudi pri necovidnih bolnikih. Ker zdravstveni sistem ne more delovati normalno zaradi preobremenjenosti, prihaja do slabšanja in prepoznega odkrivanja kroničnih in drugih bolezni ter zdravljenja. "Zgodovina nas uči, da je cepljenje eden najuspešnejših javnozdravstvenih ukrepov. Z množičnim cepljenjem smo izkoreninili bolezni, ki so povzročale velike epidemije, hude bolezni in zaradi katerih so ljudje umirali," je opomnila. 

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb pa je izpostavil, da cepljenje ne ščiti pred okužbo, ščiti pa pred težjim potekom bolezni in smrtjo. "Ukrep, ki ga imamo vsi na voljo pa je, da se odrečemo druženju, če pa se temu ne moremo, pa bodimo odgovorni in se ne glede na to, ali smo cepljeni ali preboleli, pred druženjem samotestirajmo," je dejal.

"Smo na platoju, danes imamo 74 življenjsko ogroženih posameznikov, povprečna starost je 58 let, najmlajša bolnica je stara 27 let. Intenzivisti z nelagodjem gledamo na tedne pred nami, dejstvo je namreč, da število okužb znova narašča, pričakovati je večji pritisk v 14 dneh, treh tednih. Nekaj v tem hipu še lahko naredimo, to je cepljenje," je dejal in dodal, da je žal precepljenih le dobrih 56 odstotkov sodržavljanov.

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je izpostavila še, da je stroka prepričana, da je vse slabosti in prednosti cepljenja razložila zadostno. "Številke so danes grozljive, lahko se zgodi, da bo čez štiri tedne za delo sposobnih samo še polovica ljudi, ne le zdravstvenega osebja, tudi vzgojiteljic, trgovcev in trgovk, komunalcev ... Predstavljajte si, da vsak teden zboli 20.000 ljudi in more iti v karanteno. Želimo si, da ljudje, če se že okužijo, zbolijo za lahko obliko. In zato si želimo, da se v čim večjem številu cepijo," je povedala.