V petek največ novih okužb po 25. maju

Opravljenih je bilo tudi 46.701 hitrih antigenskih testov, a število pozitivnih ni znano, saj se potrjujejo s PCR-testi. 

V bolnišnicah se zdravi 66 bolnikov s covidom-19, 15 na oddelkih za intenzivno nego. 

V petek smo z novimi 388 okužbami potrdili največ novih primerov od 25. maja letos, ko je bilo potrjenih 391 okužb, kažejo podatki Sledilnika covid-19. 

UKC Ljubljana obravnavali 34 otrok z večorganskim vnetnim sindromom

V UKC Ljubljana so do sedaj obravnavali 34 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ki kot posledica covida-19 nastopi pri peščici mladostnikov po preboleli okužbi. Od tega v juliju in avgustu niso sprejeli novih bolnikov s tem sindromom.

Tadej Avčin s pediatrične klinike je za STA pojasnil, da še nimajo točnih podatkov o varnosti cepiva za otroke po prebolelem sindromu.

Otroci imajo po prebolelem večorganskem vnetnem sindromu visoke vrednosti zaščitnih protiteles proti covidu-19, ki pa postopno upadajo, je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo pediatrične klinike UKC Ljubljana Avčin. "Dva izmed naših bolnikov sta bila sedem mesecev po prebolelem večorganskem vnetnem sindromu v tesnem stiku z okuženo osebo s covidom-19 in ob tem nista imela težav," je povedal.

Med virusom in imunskim sistemom namreč obstaja kompleksna interakcija, pojasnjuje Avčin, zato lahko pride od blagih pa vse do "burnih, prekomernih odzivov z različnimi avtoimunskimi stanji, usmerjenimi v več različnih tkiv in organov". Prav tako pa se zapleti z močnejšimi odzivi na virus lahko pojavijo v fazi okrevanja pri bolnikih z aktivno okužbo kot tudi tudi pri prebolevnikih, ki so bolezen preboleli asimptomatsko.

Avčin poudarja, da je pri odločitvi glede cepljenja teh otrok treba upoštevati njihovo klinično stanje, količino protiteles, prav tako pa tudi podatke o razširjenosti virusa v državi in osebne dejavnike tveganja za ponoven stik z virusom. Točnih podatkov o varnosti in učinkovitosti cepljenja po prebolelem večorganskem vnetnem sindromu zaenkrat še nimajo.

Kljub temu izpostavlja, da je tveganje za zgodnje oziroma kasnejše zaplete pri okužbi po cepljenju manjše kot pri sveži okužbi. Zato se mu zdi glede na razširjenost virusa smiselno čimprejšnje cepljenje, tudi mladih, ki covida-19 še niso preboleli.

V Sloveniji so sicer polno cepljeni trije odstotki oziroma 12.606 mladostnikov v starostni skupini od nič do 17 let, z enim odmerkom pa 18.983 oziroma pet odstotkov mladostnikov, pri čemer je pri nas cepivo odobreno za otroke nad 12 let. Od tega jih je največ cepljenih s cepivom Pfizer-BioNTech.

Pri večorganskem vnetnem sindromu gre sicer za izrazito sistemsko reakcijo, ki se pojavi kot odziv na okužbo s koronavirusom. Klinične slike in izvidi laboratorijskih preiskav so pri bolnikih skladni z intenzivnim sistemskim vnetjem, pri čemer gre za visoko vročino, izpuščaje in visoke vnetne kazalce. Dolgoročni učinki vnetnega sindroma na druge organe sicer zaenkrat še niso povsem jasni. Tudi zaradi tega imajo najmlajši z večorganskim vnetnim sindromom redne preglede, spremljajo jih revmatolog, kardiolog in psiholog. Sindrom lahko prizadene tudi odrasle, a bistveno redkeje kot mlajše, kar je moč pripisati načinu odziva otroškega imunskega sistema v razvoju.