V nedeljo potrjenih 1282 novih okužb

Poleg testov PCR je bilo opravljenih tudi 7924 hitrih antigenskih testov. Vse pozitivne hitre teste že nekaj časa potrjujejo z zanesljivejšimi testi PCR.

Po podatkih NIJZ je v državi aktivno okuženih 36.611 oseb, sedemdnevno povprečje okužb pa znaša 2862. 

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.195.384 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.124.463.

Uradni podatki o zasedenosti bolnišnic še niso znani. Covid-19 Sledilnik poroča, da je zasedenih 843 navadnih postelj in 186 intenzivnih. 

V skladu z najnovejšim vladnim odlokom so od ponedeljka naprej v veljavi številni strožji ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja covida-19. Ti zajemajo znižanje starostne meje za izpolnjevanje pogoja PCT na 12 let, omejitev obratovalnega časa gostinskih lokalov, prepoved zbiranja izven družinskega kroga in obvezno uporabo zaščitnih mask v zaprtih prostorih.

Kolateralna škoda izjemna

UKC Maribor je na današnji novinarski konferenci predstavil razmere na Kliniki za kirurgijo. Kot je uvodoma povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin, trenutno na kliniki zagotavljajo predvsem urgentno službo. Klinika zajema velik del elektivne dejavnosti (nenujne operacije), v času covida pa je prišlo do izjemne redukcije dela na kliniki. Številni zdravniki in medicinske sestre so bili namreč s klinike prestavljeni na covidna delovišča. Pacienti so tako v vse večji stiski, saj operacij ni možno izvesti v optimalnem času. 

"Kolateralna škoda zaradi koronske krize pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje in niso oboleli za covidom-19, je izjemna," je izpostavil. 

Igor Movrin, organizacijski vodja klinike, je pojasnil, da trenutno od skupno 15 etaž za potrebe kirurgije zagotavljajo samo sedem etaž, ostale so namenjene za covidne aktivnosti. Gostijo tudi kliniko za ginekologijo, ki je morala svoje kapacitete prepustiti za namene zdravljenja covidnih bolnikov. 

Operativni programi so prepolovljeni, z veliko težavo opravljajo že nujne posege, saj so močno omejeni s številom intenzivnih postelj za necovidne bolnike. 65 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter 20 zdravnikov s klinike trenutno dela s covidnimi pacienti. 

Miha Antonič, predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo, je povedal, da so morali zaradi prenosa kadra in pomanjkanja prostora zmanjšati operativni program. Poudaril je, da trenutno zagotavljajo nujne operacije, bolniki pa so pogosto že pred načrtovano operacijo hospitalizirani. 

"To so bolniki, ki čakajo na operacijo hospitalizirani v bolnišnici in njihovo stanje ne dopušča odpusta v domačo oskrbo. V zadnjih dveh, treh tednih nismo mogli klicati bolnikov na operacijo srca od doma, pa čeprav imajo nekateri tudi napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro ali hitro. Situacija je torej zelo resna in upamo, da ne bo trajala dolgo, saj se s tem močno podaljšujejo čakalne dobe," je pojasnil Antonič.

Zaradi covidnih bolnikov dolgo zasedene intenzivne postelje in ostali bolniki bodo še bolj prikrajšani

Predstojnik Oddelka za nevrokirurgijo Janez Ravnik je pojasnil, da pacienti s poškodbami glave najpogosteje potrebujejo intenzivno terapijo. Že pred epidemijo so se soočali s težavami, te pa so se zdaj samo še poglobile. Njihov oddelek je namreč že več kot leto dni zaseden in namenjen covidnim bolnikom, ki potrebujejo intenzivno terapijo. 

Število pacientov s poškodbami glave in možganskimi tumorji na drugi strani v času covida ni nič manj kot pred epidemijo. Trenutno imajo za bolnike z možganskimi tumorji na voljo štiri dni za operacije (pred tem pet), dnevno pa lahko operirajo enega ali dva. Tovrstni bolniki potrebujejo hitro obravnavo, med čakanjem na operacijo pa se jim stanje pogosto poslabša, kar vodi v urgentno operacijo. Ravnik je pri tem opozoril, da ti bolniki po operaciji potrebujejo intenzivno posteljo, ki pa jih je na voljo vse manj zaradi covidnih pacientov. 

V prihodnjih tednih pričakujejo v bolnišnicah še več bolnikov s covidom-19, ki praviloma zasedejo intenzivne postelje za več tednov, zato se bojijo, da bodo ostali bolniki še bolj prikrajšani. "Ti bolniki čakajo. Včasih čakajo tudi predolgo," je dejal Ravnik.

Za manj nujne operacije je stanje še slabše, saj imajo vsi ostali prednost. "Teh bolnikov je zelo veliko in so utrpeli izrazito podaljšanje čakalnih dob za operacijo. Mnogi čakajo v bolečinah doma," je še povedal Ravnik.