V nedeljo je bilo opravljenih 1504 PCR-testov in 7399 hitrih antigenskih testov. Skupaj so potrdili 113 novih primerov okužbe. Delež pozitivnih testov je tokrat znašal 7,5 odstotka. Delež pozitivnih testov se je v primerjavi s podatki izpred enega tedna, ko smo zabeležili 147 okužb, precej znižal.
Znižuje se tudi število zasedenih postelj v naših bolnišnicah, tako na navadnih oddelkih kot tudi na intenzivni negi. Po podatkih vlade je hospitaliziranih 407 oseb – eden manj kot dan prej. Iz bolnišnic so medtem odpustili osem oseb. Na intenzivni negi se zdravi 121 oseb, znova pa so umrle tri osebe s covidom-19.
Sedemdnevno povprečje znaša 444, s tem pa je še naprej izpolnjen pogoj za rumeno fazo, ki zahteva, da je sedemdnevno povprečje nižje od 600. Nahajamo se torej v rumeni fazi, devet regij je rumenih, koroška zelena, primorsko-notranjska regija pa oranžna.
Z današnjim dnem so v veljavo stopile številne sprostitve, ki jih je vlada sprejela prejšnjo sredo. V šolske klopi so se vrnili vsi srednješolci, fakultete lahko vnovič izvajajo predavanja v živo, podaljšuje se obratovalni čas lokalov, odpirajo pa se tudi igralnice. Treningi so dovoljeni za vse, dovoljena so tudi tekmovanja, ki jih lahko ponovno spremljajo tudi gledalci v živo, a pod pogojem zasedenosti največ 50 odstotkov sedišč, ki so na voljo. Enak pogoj velja tudi za kulturne prireditve. Zbiranje na prostem pa je dovoljeno do največ 50 oseb.
"Maske je še vedno treba nositi v zaprtih prostorih in na prostem, ko ni mogoče držati medsebojne razdalje. Tudi v šolah je treba maske nositi ves čas, izjema je le športni pouk," je opozorila vladna govorka Maja Bratuša. Za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih glede pogoja tedenskega testiranja ni sprememb. Tedensko testiranja je še naprej obvezno za vse, ki še niso cepljeni ali ne spadajo v skupino prebolevnikov. Še vedno je treba upoštevati tudi vsa higienska priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ogled športnih dogodkov, kulturnih prireditev, notranjosti lokalov in gostilen pa je mogoč le ob pogoju izpolnjevanju PCT-pogoja.
Precej prahu dviguje sistem PCT, je dejala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. "Ta ukrep se pojavlja po vseh evropskih državah. S tem modelom lahko bistveno prej sproščamo številne dejavnosti, kot bi jih lahko sicer. Če tega ukrepa ne bi uvajali, bi bila večina gostinskih lokalov še vedno zaprta, prav tako pa ne bi bili mogoči gledalci na športnih in kulturnih prireditvah," je dejala in dodala, da ima vsak prebivalec na izbiro cepljenje ali testiranje, a da je bistveno lažje, če se cepimo.
"Vsak, ki ima možnost, naj se čim prej odzove in se odloči za cepljenje, saj bo le na takšen način najprej zaščitil sebe, svoje družinske člane in tako omogočil, da se bo število okuženih v državi še naprej zniževalo," je dejala Logarjeva in dodala, da so ugodni tako trendi absolutnih številk kot odstotek testov, ki so pozitivni. "To nakazuje na umirjanje epidemije, kar je po svoje zelo ugodno, vendar nas pa ne sme uspavati. Zdaj se ne smemo torej odločiti, da se ne bomo cepili, saj glede na umirjanje situacije to ni potrebno," je dejala in opozorila, da je takšno razmišljanje lahko nevarno.
Lani v takšnem času smo imeli v bolnišnici 36 oseb s covidom-19, pa je letos to število veliko večje, je dejala Logarjeva: "To pomeni, da je tudi virusa v populaciji bistveno več."
"Veliko vprašanj se dotika ivermektina, ki je že utečeno zdravilo in deluje proti nekaterim parazitom," je povedal Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo. Dejal je, da se ljudje sprašujejo, ali bi ga lahko uporabili za zdravljenje. "Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska agencija za zdravila (EMA) sta nekoliko posodobili svetovanje, a še vedno velja, da za zdravljenje to zdravilo ni primerno, saj strokovnjaki ne vemo, kakšen bi bil lahko optimalen odmerek" je dejal ter dodal, da je zdravilo na celičnem in predkliničnem nivoju izkazalo zmanjšanje replikacije virusa.
Doslej narejene klinične študije so negativne, vendar WHO in EMA svetujeta razširitev kliničnih študij.
Prav tako je Štrukelj opozoril, da to ni zdravilo, ki bi preprečilo okužbo, zato ga ne moremo uporabiti preventivno, prav tako pa je ta učinkovina v večjih odmerkih močno toksična. Klinične študije sicer potekajo in tu je priložnost tudi za Slovenijo, je dejal, saj da si močno prizadevamo, da bi tudi sami vstopili v mednarodni sistem kliničnih študij ali pa da bi sami izvedli eno izmed teh študij. "Češka in Slovaška sta dovolili pogojno uporabo ivermektina v bolnišnicah, a še to gre le za nekatere bolnišnice in le za bolnišnično rabo. To zdravilo je varno le v rokah infektologov," je dejal.
Tu je še molnupiravir, ki je ena od protivirusnih učinkovin, ki spada med majhne sintezne molekule. Preprečuje podvojevanje virusa, s čimer prepreči razširitev virusa v organizmu. Klinične študije še niso pokazale take učinkovitosti, da bi učinkovino molnupiravir lahko registrirali kot zdravilo, je dejal Štrukelj.
Spregovoril je tudi o idealni in bazični učinkovitosti cepiv. "Idealna učinkovitost pomeni, da po cepljenju ne bomo zboleli, bazična pa, da bomo morda vseeno zboleli, vendar pa bomo zboleli asimptomatično oz. za blažjo obliko bolezni."
V tretji fazi imamo 24 cepiv. CureVac je cepivo, ki ga pričakujemo in je podobno cepivoma Moderne ter Pfizerja in BioNTecha. V letu 2021 naj bi proizvedli 300 milijonov odmerkov. "Osnovno cepivo Sputnik je po strukturi izjemno podobno cepivu AstraZenece in cepivu Johnson & Johnsona, je pa nekoliko učinkovitejše. Pričakujemo, da bi lahko bilo v EU – glede na odločitev EME – na razpolago v juniju," je dejal Štrukelj. A podatkov, kaj so inšpektorji na inšpekcijskem pregledu ugotovili, za zdaj še ni, je poudaril.
Prvo klasično cepivo – cepivo, ki ne temelji ne na RNA ne na DNA – ki ga pričakujemo v Evropski uniji, je ameriško cepivo Novavax. "A zamuja tako pri oddajanju dokumentacije kot tudi pri proizvodnji," je povedal in dodal, da je to cepivo narejeno na zelo podoben način kot cepiva proti HPV in virusu gripe. Imamo pa še dve klasični kitajski cepivi, Sinopharm in Senecura, pri katerih so uporabili virus, vendar pa so ga inaktivirali.
KOMENTARJI (471)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.