V nedeljo 244 novih okužb

Pristojni so včeraj opravili 1274 PCR testov in tudi 9127 hitrih antigenskih testov (HAT), kažejo podatki vlade. Potrdili so 244 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, delež pozitivnih testov pa je tako znašal 19,2 odstotka. Od sobote, 13. februarja, se vsi pozitivni na HAT sicer potrjujejo še s PCR testi.

Umrlo je 11 bolnikov s covidom-19, kar je eden manj kot v soboto, je objavila vlada.

Število oseb s covidom-19 v bolnišnicah sicer še naprej pada. Bolnišnično zdravljenje potrebuje 738 covidnih bolnikov (danes sta hospitalizirana dva manj kot v nedeljo in trije manj kot v soboto), od tega jih je 135 na oddelkih intenzivne nege (kar je štiri manj kot v nedeljo). Skupaj je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 42 oseb s covidom-19 (v soboto 46); iz bolnišnic pa so v domačo oskrbo odpustili 34 pacientov (v soboto 31).

Glede na epidemiološke podatke je 14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v nedeljo znašalo 609,7, je na novinarski konferenci vlade povedala vladna govorka Maja Bratuša. Kot je izpostavila, je zaradi številnih izbruhov trenutno največje 14-dnevno število okuženih na 100.000 prebivalcev v obalno-kraški regiji, in sicer 728,2. Nad državnim povprečjem so še primorsko-notranjska in posavska regija ter JV Slovenija. Regije z najnižjo pojavnostjo ostajajo zasavska, savinjska, podravska, goriška in pomurska regija, ki imajo vse 14-dnevno pojavnost okužb pod 600 potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev.

Kot je navedla Bratuša, je sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 822 (v nedeljo 823, v soboto 846). Glede na epidemiološke podatke in v skladu z vladnim načrtom sproščanja je Slovenija v oranžni fazi. Posledično so se danes odprle vse trgovine, vnovič je dovoljeno gibanje po državi, v šole so se vrnili vsi osnovnošolci ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, seveda le v zahodnem delu države, saj ima vzhodna polovica ta teden šolske počitnice, je spomnila vladna govorka.

Ob tem je ponovila, kakšna so merila za prehod v rumeno fazo, to je, da je povprečno število okužb v sedmih dneh nižje od 600 in da je hospitaliziranih manj kot 500 bolnikov.

V največji slovenski bolnišnici (UKC Ljubljana) danes zdravijo 241 bolnikov s covidom-19, od tega 38 na intenzivni negi.

Iz UKC Maribor pa so tudi danes posredovali grafični prikaz stanja covid-19 bolnikov za obdobje od 1. januarja do 14. februarja 2021. Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v mariborskem kliničnem centru trenutno znaša 122 – od tega je na intenzivnem zdravljenju 34 pacientov. Umrla sta dva bolnika, skupno število vseh do sedaj odpuščenih pa se je povzpelo na 1529.

'Covid odsotnost' (karantena, morebitni stik, okužbe, varstvo otrok) zaposlenih v UKC Maribor je medtem v četrtek, 11. februarja znašala 66, od tega je bilo z dela odsotnih 13 zdravnikov in 30 delavcev zdravstvene nege.

Kot je na dopoldanski vladni novinarski konferenci povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, nas boljši epidemiološki podatki in posledično sproščanje ukrepov navdajajo z optimizmom, a epidemije še ni konec. Po njenih ocenah nas čaka še nekaj napornih tednov, morda mesecev. Do takrat pa je treba upoštevati osnovne ukrepe, kot so upoštevanje varne razdalje, higiena rok in kašlja, nošnja mask, je dejala.

"Hitro testiranje poskušamo organizirati na način, da poteka najbolj optimalno, brez zapletov, hitro, čim bolj mirno, v okolju in okoliščinah, ki bodo zagotavljajo varno in zdravo okolje. Hvala za potrpežljivost in solidarnost," je dodala.

Pri tem je spomnila, da testiranje ni potrebno za osebe, ki so že bile cepljene z dvema odmerkoma. Pri cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNTecha zaščita nastopi že po sedmih dneh po drugem odmerku, pri Moderni pa to traja 14 dni. Prav tako testiranje ni potrebno za osebe, ki so covid-19 že prebolele. Kot dokazilo velja potrdilo o pozitivnem testu, ki je starejši od 21 dni, a ne od šest mesecev, ali pa potrdilo zdravnika o preboleli okužbi.

Na ministrstvu medtem iščejo rešitev, kako omogočiti, da bo izdaja potrdila o preboleli bolezni zastonj, da bo čim manj obremenjevala zdravstveni sistem, sočasno pa podala verodostojne podatke, je poudarila Fortejeva. Imetniki digitalnega potrdila si lahko rezultate testiranja natisnejo sami, in sicer prek portala zVem pod zavihkom eDokumenti.

Černe: Uporaba hitrih testov je koristna, če je množična

Predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana Darko Černe je na novinarski konferenci spregovoril o hitrih antigenskih testih. Kot je pojasnil, se ti testi izvajajo zunaj medicinskega laboratorija, izvaja pa jih nelaboratorijsko osebje. Zato so testi poenostavljeni, imajo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti v primerjavi z analitskimi sistemi v organizirani laboratorijski službi.

A HAT so našli mesto uporabe v zdravstvu in širši družbeni skupnosti, je dejal. Ogromno testov se lahko naredi v zelo kratkem času. S takšnim množičnim pristopom lahko najdemo kar nekaj bolnikov s covidom-19, ki jih sicer ne bi našli. Tudi cena testa je dostopnejša, hitri test pa nosi močan motivacijski moment, saj lahko ljudje v živo spremljajo analizo vzorca.

"Strokovnjaki laboratorijske medicine imamo bistveno višje standarde glede uporabe laboratorijskih preiskav kot nam jih danes omogočajo hitri antigenski testi, pa vendarle smo mnenja, da je njihova uporaba koristna, če bo množična," je zaključil Černe.

Podnar: Nikoli nismo prišli do točke, ko pacientom ne bi mogli nuditi oskrbe

Strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana Simon Podnar je medtem povedal, da so imeli v najslabših tednih tudi do 50 odsotnih sodelavcev zaradi okužbe ali rizičnih stikov. Danes se ta številka giblje od pet do 10. "Kljub temu, da smo se po naših številkah okuženih lahko primerjali z najhujšimi trendi v Italiji, v Bergamu, pa vseeno nismo prišli nikdar do točke, ko ne bi mogli pacientom zagotavljati stopnje oskrbe, ki so jo potrebovali," je dodal.

Na kliniki so v prvem valu beležili manj pacientov z blažjimi možganskimi kapmi, ljudje so redkeje obiskovali zdravnika, je pojasnil. Precej zaposlenih na kliniki je covid-19 že prebolelo, veliko se jih je tudi že cepilo. Pri tem velik problem zaznavajo pri medicinskih sestrah, ki se ne želijo cepiti, je dejal Podnar. Ob tem pa se soočajo tudi s pomanjkanjem medicinskih sester.

S cepljenjem se je dramatično izboljšalo stanje v domovih starejših občanov, je ocenil. Dokler populacija ni precepljena, je nujno upoštevati osnovne preventivne ukrepe širjenja okužb (razdalja, maske, zračenje, higiena rok in kašlja), je še dodal.