V hrastniškem domu starejših najhujša kadrovska stiska mimo?

V Domu starejših Hrastnik so v ponedeljek pri še eni oskrbovanki potrdili okužbo z novim koronavirusom, kar pomeni, da se je število okuženih oskrbovancev povzpelo na 42. Umrla je tudi ena oskrbovanka doma, tako da so skupaj od izbruha okužbe 10. julija zaradi covida-19 umrli trije oskrbovanci doma, so danes sporočili iz hrastniške občine.

 Ker se dom sooča s kadrovsko stisko, jim pri oskrbi in negi stanovalcev pomagajo zunanji zdravstveni delavci. Trenutno gre za zdravstvene delavce iz Doma starejših občanov Ljutomer, Centra starejših Zimzelen Topolšica, Doma starejših občanov Metlika, Zdravstvenega doma Hrastnik, Splošne bolnišnice Trbovlje in Doma Lukavci.

Pred tem pa so jim na pomoč prišli tudi zdravstveni delavci iz novomeške bolnišnice, Doma Tisje Šmartno pri Litiji in Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, navajajo na Občini Hrastnik.

Tudi danes tako kot v minulih dneh so v domu odvzeli nekaj brisov, rezultati testiranja na okužbo z novim koronavirusom pa bodo znani v sredo, je povedal direktor doma Drago Kopušar. V Domu starejših Hrastnik imajo sicer 125 oskrbovancev, za katere skrbi okrog 75 zaposlenih.

V kraju Hrastnik pa se je tako skupno število aktivnih okužb povzpelo na 74, med njimi je 21 občanov, ki niso oskrbovanci ali zaposleni v domu starejših.

Sekcija domskih zdravnikov podpira zahtevo skupnosti socialnih zavodov po takojšnji osamitvi obolelih izven domov za starejše

Sekcija domskih zdravnikov, ki deluje v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine, podpira zahtevo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da je treba ob pojavu okužb z novim koronavirusom v domu za starejše obolele stanovalce nemudoma osamiti zunaj doma, so sporočili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Takojšnja popolna osamitev obolelih v zunanji enoti za covid-19 je nujna, saj kadrovske in arhitekturne razmere v večini domov za starejše ne omogočajo varne obravnave bolnih in učinkovite zajezitve nadaljnjega širjenja okužb, so pojasnili v sporočilu za javnost skupnosti socialnih zavodov. Po njihovih navedbah sekcija domskih zdravnikov zato poziva pristojne, naj upoštevajo doslej pridobljene domače izkušnje in najboljše prakse iz tujine, kjer so za učinkovito osamitev obolelih vzpostavili zunanje enote covid-19.

"V domovih za starejše biva približno 21.000 stanovalk in stanovalcev, povprečno starih 85 let. Polovica je nepokretnih in potrebuje nego 24 ur na dan. Večini mora osebje pomagati pri prehranjevanju, osebni negi in drugih vsakodnevnih opravilih, vse to pa so tesni stiki, ki omogočajo prenos koronavirusa," so v sporočilu navedli opozorila predsednice sekcije domskih zdravnikov Tanje Petkovič.

Po njenih pojasnilih se domovi za starejše soočajo z izrazitim kadrovskim pomanjkanjem, zaradi česar je delo organizirano tako, da so zaposleni na oddelkih vsak dan v stiku z mnogimi stanovalci in sodelavci. Ob pojavu okužb dodatne organizacijske težave povzročajo kadrovski izpadi zaradi okužb zaposlenih in preventivne samoosamitve, je dodala.

Obenem je opozorila, da domovi večinoma niso arhitekturno zasnovani tako, da bi omogočali varno osamitev obolelih. Vse to pa je treba dosledno upoštevati pri snovanju in izvajanju ukrepov za zaščito zdravja prebivalcev, ki jih zaradi številnih pridruženih bolezni koronavirus najbolj ogroža, je prepričana.

Upravni odbor skupnosti socialnih zavodov je v ponedeljek sicer sklenil, da bo skupnost s 1. avgustom izstopila iz delovne skupine za covid-19. Skupnost namreč že ves čas opozarja, da ni ustrezne strategije za domove starejših. Na ministrstvu za delo še vedno upajo na sodelovanje.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije naj bi se iz delovne skupine umaknila, saj niso bili upoštevani njihovi predlogi, je v ponedeljkovih Odmevih na TVS povedal v. d. sekretarja skupnosti Denis Sahernik. Domovi v primeru pojava okužbe z novim koronavirusom po njegovem opozorilu strokovno pomoč potrebujejo takoj, in ne čez teden dni.

"Premeščanje vseh stanovalcev domov za starejše v bolnišnice je nesmiselno"

Bojana Beović se je na današnji izjavi za medije odzvala na odločitev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da protestno izstopi iz delovne skupine. Pozvala je vse, ki se morajo ukvarjati z epidemijo, naj ne izstopajo, ampak naj se pogovarjajo in skupaj iščejo rešitve.

V skupnosti so izstop iz skupine napovedali, ker vztrajajo, da je ob pojavu okužb z novim koronavirusom obolele treba nemudoma in brez odlašanja osamiti zunaj doma, saj da lahko le tako učinkovito zajezijo nadaljnje širjenje okužb. Beovićeva je dejala, da je premeščanje vseh stanovalcev domov za starejše občane v bolnišnice nesmiselno. "Tudi sicer samo okuženih ali blago bolnih ne hospitaliziramo. Način prenosa covida-19 ni tak, da bi bila hospitalizacija obvezna sama po sebi, kot bi bila na primer pri eboli," je dejala. 

Poleg tega pa vseh okuženih stanovalcev nimajo kje hospitalizirati, saj bi morali zaradi prezasedenosti bolnišnic odpasti številni zdravstveni programi, ki so v veliki meri namenjeni prav isti populaciji starejših ljudi. Po njenih besedah bi bil velik nesmisel, da bi se po eni strani ljudi hospitaliziralo le zaradi potrebe po izolaciji, ki jo lahko uredijo drugje, po drugi strani pa na ta račun ne bi bili deležni obravnave, ki jo potrebujejo.

Beovićeva je kritično ugotavljala, da domovi menijo, da se jim s premeščanjem okuženih stanovalcev v druge ustanove, ne bo treba več ukvarjati s preprečevanjem okužb, saj bodo okužene prevzeli drugi.

Ker je slovensko zdravstvo trenutno v polnem teku in skušajo tudi nadoknaditi izpadli program, je kadra za pomoč v domovih manj kot v prvem valu epidemije, je dodala Beovićeva. Zato je po njenih besedah pomembno pametno sodelovanje vseh ministrstev, Skupnosti socialnih zavodov, direktorjev domov za starejše občane, bolnišnic in zdravstvenih domov, da vendarle najdejo nekaj kadra, ki lahko okrepijo delo v domovih, kjer imajo žarišče okužbe. "Nikakor pa vztrajanje na nekih okopih, ki ne bo pripeljalo nikamor, in bo najslabše vplivalo na oskrbovance domov in na bolnike,"je povedala.

Potrdila je, da bi lahko bila rešitev v tem, da bi okužene oskrbovance iz domov premestili v neke prostore, ki niso bolnišnice. "Ampak je treba te prostore najti, imeti kader, verjetno ga bodo dali iz domov," je dodala.

Ob tem je poudarila, da morajo v domovih v prvi vrsti narediti vse, da ne pride do vnosa okužbe. Regulirani obiski oskrbovancev ne predstavljajo problema, ampak je večji problem osebje v domovih. Vodstva domov morajo ukrepati in zagotoviti, da zaposleni nosijo maske, razkužujejo roke, prav tako morajo ločiti čiste in nečiste poti, je dodala.

Ministrstvo za zdravje: Prav je, da o načinu zdravljenja odloča stroka in ne politika ali interesna združenja

Ministrstvo za zdravje pa je ob odločitvi skupnosti socialnih zavodov za protestni izstop izpostavilo, da je skupnost eden od deležnikov na področju zagotavljanja zdravstvene in socialne oskrbe v domovih za starejše. Na ministrstvu glede širjenja novega koronavirusa in glede premeščanja okuženih oskrbovancev v bolnišnice zagovarjajo rešitve, ki jih predlaga zdravstvena stroka. Vsak, ki potrebuje bolnišnično obravnavo, jo po njihovih besedah tudi dobi. "Prav je, da o načinu zdravljenja odloča stroka in ne politika ali interesna združenja. Vsi skupaj delujemo v interesu oskrbovancev," so zapisali.

Tudi po njihovi oceni je ključno, da imamo delujoč zdravstveni sistem. Ob premeščanju oskrbovancev v bolnišnice bi bili namreč javni zdravstveni zavodi močno kadrovsko okrnjeni, kar bi pomenilo manj uresničenega programa. To pa bi še podaljšalo čakalne dobe, so navedli. Kadrovske težave sicer po njihovih navedbah pestijo celoten zdravstveni sistem, izjema pa niso niti domovi, zato jim skušajo zagotavljati pomoč na vsakem koraku, so zagotovili.