V četrtek 4069 okužb, od ponedeljka karantene sedemdnevne

Od ponedeljka bodo karantene trajale le še sedem in ne več deset dni, je dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager. Na tej točki je pojasnila tudi pomembno razliko med karanteno in samoizolacijo. V izolacijo gre bolna oseba, postopek pa ji odredi osebni zdravnik. Karantena pa je ukrep za zdravo osebo, ki je bila v visokorizičnem stiku.

"Če zbolite, tudi če z minimalnimi simptomi, ostanite doma," je pozvala in ljudi znova pozvala tudi k cepljenju. "Epidemiologi želimo, da bi se osebe, ki zbolijo, čim bolj izolirale. Nošenje maske, razkuževanje in zadostna distanca najbolj omogočajo prekinitev verige kužnosti," je še povedala. 

Doslej so bili med izjemami za karantene vse osebe, ki so bile polno cepljene in so prejele poživitveni odmerek. Zdaj pa so epidemiologi predlagali, da so izjeme za karantene vsi, ki so bili polno cepljeni ali so virus preboleli, ne glede na to, kdaj. 

Skrajšane karantene bodo veljale le za osebe, ki jim bo ta odrejena od ponedeljka. Osebe, ki že prestajajo karanteno, bodo morale izolirane ostati 10 dni. 

Poudarila je, da so za odločitev epidemiologov glede skrajšanja karantene obstajali strokovni kriteriji. Kot je že v sredo pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar, epidemiologi namreč ugotavljajo, da se okužbe v 94,6 odstotka primerih izkažejo znotraj sedmih dni, zato bi se karantena lahko zaključila brez dodatnega testa.

Ob tem je Čakš Jagrova zagotovila, da bodo do ponedeljka s spremembo usklajeni tudi vsi zaledni sistemi, "ki omogočajo izdajanje certifikatov in postopkov, tudi epidemiološkega anketiranja".

Po njenih besedah odločbo za karanteno posameznik pridobi tako, da svoje podatke vnese v sistem eUprava. Kdor podatkov ne vnese, je zaveden v posebnem seznamu, do katerega dostopa ministrstvo za zdravje in zdravstvena inšpekcija. Zlorabe posameznikov, ki bi se karanteni želeli izogniti tako, da svojih podatkov ne bi vnesli v sistem, naj tako ne bi bile mogoče.

Glede karanten zdravstvenih delavcev je pojasnila, da je NIJZ v skladu z drugimi strokami podal priporočilo glede visokorizičnih stikov zdravstvenih delavcev. Zdravstvena ustanova je po njenih besedah tista, ki ima možnost, da presodi, ob kolikšnem kadrovskem primanjkljaju bi bila povzročena škoda delovnemu procesu.

Ob tveganem stiku v primeru zmanjšanja števila razpoložljivih zdravstvenih delavcev tako posameznemu delavcu, ki ne kaže znakov bolezni, ni treba v karanteno, je razvidno iz priporočil NIJZ. Gre za t. i. tretjo fazo organizacije dela. Ob tem je Čakš Jagrova poudarila še, da večina zdravstvenih delavcev tako ali tako spada med izjeme od karantene, ki jih je v četrtek na dopisni seji sprejela vlada.

V bolnišnicah se zdravi 547 oseb, tri manj kot dan prej

Število okuženih je bilo v četrtek višje kot v sredo, ko so potrdili 3829 novih okužb, a je bilo opravljenih tudi več testov. V četrtek je bilo pravzaprav opravljenih največ testov PCR doslej, in sicer 11.016. Do zdaj je bilo največ testov opravljenih 9. novembra, in sicer 10.579, kažejo podatki Sledilnika covid-19. Delež pozitivnih testov je bil malo manj kot 37-odstoten, kar je manj kot dan prej. 

V torek so sicer pristojni prvič po novembru zabeležili več kot 4000 dnevnih okužb. V četrtek so opravili tudi 86.516 hitrih antigenskih testov, ki jih nato potrjujejo z zanesljivejšim testiranjem PCR. Velika večina okužb izvira iz lokalnih virov, je dodala Čakš Jagrova. Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe je družina oz. skupno gospodinjstvo, vsaj tako so epidemiologom odgovarjali okuženi. "Še več oseb pa ne želi povedati ali pa ne vedo, kje bi se lahko okužili," je povedala. 

Čakš Jagrova je poudarila, da omikron učinkovito izpodriva delto. Od začetka pandemije do 6. januarja je bilo v EU/EEA skoraj 60 milijonov pozitivnih primerov in 913.702 smrti. 

Čeprav se različica omikron po do zdaj znanih podatkih širi hitreje, naj bi bil potek bolezni blažji. Pomembni so torej podatki o številu hospitaliziranih. Kot je sporočila vlada, se v bolnišnicah zdravi 547 oseb, od tega 155 na intenzivni negi. Dan prej je bilo hospitaliziranih 550 oseb, od tega 161 na intenzivni negi. Najmlajši bolnik je star 22 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 21 let. Umrlo je devet covidnih bolnikov.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih znaša 1348, povprečje zadnjega tedna pa je 2667. Po njihovi oceni imamo trenutno v državi 28.607 aktivnih primerov okužbe.

V Sloveniji je z enim odmerkom cepljenih 1.252.906 oseb, kar predstavlja 59 odstotkov prebivalstva. Polno cepljenih je 1.194.283 oseb, kar predstavlja 57 odstotkov populacije. Poživitveni odmerek je doslej prejelo 495.531 oseb.

Povprečna starost hospitaliziranih v UKC Ljubljana je 69 let

Podatke o bolnikih so sporočili tudi iz UKC Ljubljana. Povprečna starost bolnikov na covidnih oddelkih je 69 let. Najmlajši bolnik ima 27, najstarejši pa 97 let. Povprečna starost bolnikov v enotah intenzivne terapije je 59 let, najmlajši bolnik ima 37, najstarejši pa 78 let. Pri tem niso upoštevane porodnice na ginekologiji ali otroci. 

Od hospitaliziranih je na covidnih oddelkih polno cepljenih 26 od 114 oseb, na enotah intenzivne terapije pa so polno cepljeni štirje od 67 bolnikov. 

Po napovedi Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan (IJS) epidemija covida-19 raste vse hitreje, predvidoma zaradi vpliva prazničnega druženja in vse hitrejšega širjenja koronavirusne različice omikron. Vrh števila okužb bomo tako predvidoma dosegli v zadnjem tednu tega meseca, ko bi v povprečju lahko presegli 10.000 pozitivnih testov na dan.

Vrh v bolnišnicah pa bomo predvidoma dosegli prvi teden februarja, ko bi se lahko približali vrednostim na vrhuncu četrtega vala epidemije covida-19. Leskovar ocenjuje še, da reprodukcijsko število trenutno znaša približno 1,6. Gre za podatek, ki kaže, koliko oseb okuži na koronavirus pozitivna oseba.