Kadrovska stiska v UKC Maribor vse večja: 'Upamo na evropsko solidarnost'

V četrtek je bilo v Sloveniji ob 5895 odvzetih brisih potrjenih 1564 novih okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih testov je tako 26,5-odstoten. Umrlo je 26 bolnikov s covidom-19, je sporočila vlada (Covid-19 Sledilnik sicer poroča o 24 žrtvah).

Kot še navaja vlada, bolnišnično zdravljenje potrebuje 1069 covidnih bolnikov, 168 jih je na intenzivni terapiji, od tega jih 108 diha s pomočjo ventilatorja, kažejo podatki Covid-19 Sledilnika.

Podatki kažejo, da smo vrh že dosegli, je na vladni novinarski konferenci dejal Jelko Kacin. Iz bolnišnic so v četrtek odpustili 92 bolnikov. Po besedah vladnega govorca za covid-19 število sprejetih v bolnišnice še vedno narašča, a se umirja.

Delež okuženih je bil v četrtek 26,5, kar je dve odstotni točki manj kot dan prej. "Podatki kažejo, da je trend dober, razmere se počasi stabilizirajo," meni Kacin.

Na umirjanje razmer po besedah vladnega govorca kažejo tudi podatki o številu okuženih v zadnjih 14 in zadnjih sedmih dneh na 100.000 prebivalcev. Podatki o številu okuženih za zadnjih 14 dneh kažejo, da se pojavnost okužb že zmanjšuje, podatki za zadnjih sedem dni pa, da smo že krepko čez vrh. "Če bo šel trend tako še naprej, se lahko veselimo prihodnosti in razmišljamo o tem, kaj bi vlada lahko storila prihodnji teden," je dejal.

Simulacije po besedah vladnega govorca kažejo, da bo število okuženih v prihodnjih dneh še upadalo, zmanjšuje se tudi t. i. reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži vsak okuženi. Še v četrtek je bilo to število 1,1, danes pa smo že prišli na 1, je dejal Kacin. To po njegovem kaže, da so ljudje ukrepe sprejeli in da jih izvajajo, "na kar moramo biti ponosni". Se pa je po besedah Kacina treba ukrepov še vedno dosledno držati in zdržati še kakšen teden, zato bo, kot je dejal, tudi šolanje prihodnji teden potekalo na daljavo.

V UKC Maribor odpirajo že tretjo intenzivno enoto za covidne bolnike

Bolnišnice se še vedno soočajo predvsem s pomanjkanjem kadra, delavce iščejo tudi med študenti. Število bolnikov s covidom-19 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor še vedno hitro narašča, zato bodo v ponedeljek odprli že tretjo enoto za intenzivno nego covidnih bolnikov. Ob tem ponovno opozarjajo, da je pri zagotavljanju dodatnih intenzivnih postelj najtežje zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenega zdravstvenega osebja.

Trenutno je v UKC Maribor hospitaliziranih 171 covidnih bolnikov, od tega jih je 33 na intenzivnem zdravljenju. "Če se ta val ne bo ustavil, nam bo zmanjkalo osebja za intenzivne enote," je v današnji izjavi za javnost poudaril direktor Vojko Flis.

Ker se prihodnji teden ponovno začne šolanje na daljavo, v kliničnem centru pa je veliko delavcev z majhnimi otroki, so po Flisovih besedah zaprosili, da bi zanje šole vendarle odprli. "Če se bo zgodilo, da bodo te mamice morale ostati doma, bo to za nas še dodaten izpad osebja," je povedal.

Pomagajo jim sicer študenti in prostovoljci, a je te mogoče vključiti le na manj zahtevnih deloviščih. Flis je omenil tudi birokratske ovire. "Odziv prostovoljcev je zelo velik, a ta hipernormirana država z vso svojo zakonodajo včasih postavlja neumne ovire. Javile so se nam recimo nedavno upokojene medicinske sestre, ki so vešče dela v intenzivni enoti, a ker niso več v licenci zbornice, jih ne moremo na preprosti način zaposliti, čeprav imamo epidemijo," je pojasnil.

Oprema zaenkrat ni problem. "Razumljivo je, da smo morali nabaviti dodatne ventilatorje. Bolnikov nikakor ne bomo pustili umirati na hodniku v dihalni stiski," je poudaril direktor.

Z UKC Ljubljana po njegovih besedah pripravljajo skupen poziv, s katerim bodo, ko sami ne bodo imeli več dovolj kadra za obravnavo vseh covidnih bolnikov na intenzivni terapiji, prosili za pomoč sosednje države. "Če bo ta val šel naprej kot zdaj, nam bo preprosto zmanjkalo osebja," je dejal. Izrazil je, da se ne bo ponovil Bergamo, ampak se bo tokrat pokazala evropska solidarnost.

Poziv vsem zdravstvenim delavcem

Koordinacija zdravniških organizacij, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije ter zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravje so pozvali vse zdravnike in medicinske sestre, ki trenutno niso dejavno vključeni v delo v zdravstvu, naj se priključijo ekipam, ki se soočajo s hudo preobremenitvijo zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

"Njihova pomoč bo v trenutnih težkih razmerah, s katerimi se spopada slovenski zdravstveni sistem, zelo dobrodošla, zato jih prosimo, naj se javijo v zdravstvenih zavodih," piše v kratkem sporočilu, ki so ga danes poslali iz Slovenskega zdravniškega društva. Pričakujejo tudi pomoč kolegov brez licence.

Predstavniki Koordinacije zdravniških organizacij so sicer že po četrtkovi seji pozvali k mobilizaciji vseh preostalih kadrovskih rezerv v zdravstvu pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa. Predsednik zdravniškega društva in vodja koordinacije v letošnjem letu Radko Komadina vidi še nekaj rezerv v notranjem prerazporejanju kadra v bolnišnicah.

Komadina je opozoril, da je javno zdravstvo v zadnjih dneh in tednih na hudi preizkušnji. Po njegovih besedah se situacija iz dneva v dan spreminja, žal še vedno na slabše. Podatki iz bolnišnic kažejo, da je potrebnih aparatur, kot so ventilatorji, dovolj, primanjkuje pa ustreznega kadra, ki bi z njimi upravljal, je dodal.

Vlada se je prijavila na skupen evropski razpis za nakup hitrih testov

Vlada se je prijavila na skupen evropski razpis za nakup hitrih antigenskih testov, s katerimi bi pri nas na primer testirali zaposlene v kritični infrastrukturi, je na tiskovni konferenci potrdil vladni govorec Jelko Kacin. Stroka sicer pri uporabi teh testov opozarja na previdnost. Vzpostavljajo tudi računalniški sistem s podatkih o testiranjih.

Po besedah Kacina se je država za skupen evropski nakup hitrih testov prijavila, da bi dobila čim več testov po čim nižji ceni. Informacije o tem, kdaj bi lahko bil zaključen razpis, še nimajo, Kacin pa upa, pa bo do zaključka prišlo čim prej.

Kacinu se zdi tudi ključno, da država čim prej zagotovi računalniško podporo testiranju, ki jo pripravlja posebna skupina strokovnjakov. Potrebujemo namreč enoten sistem testiranj, ki bo na voljo zdravstvu, pravi. "Realno gledano pred aprilom ne moremo pričakovati cepiva, zato je še kako pomembno, da vzpostavimo poenoten, delujoč sistem in nadzor nad testiranji," je dejal.

Po besedah člana omenjene skupine, sicer predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslava Petrovca, je vzpostavitev enotnega sistema zelo pomembna, posebej ob uvajanju hitrih testov. "Bistvo je, da želimo imeti za celo Slovenijo pregled, kje, kako in s čim je bilo testiranje opravljeno," je dejal.

Petrovec obenem poudarja previdnost pri tem, kje se uporablja hitre teste. Ti so sicer cenejši in precej hitrejši od trenutnih molekularnih testov, ki jih uporabljamo v državi, a so hkrati tudi manj zanesljivi.

Analize, ki so jih naredili, po Petrovčevih besedah kažejo, da je testiranje z molekularnimi testi trenutno najboljša možna metoda, ki jo priporočajo za testiranje v vseh kritičnih mestih, kot so npr. bolnišnice ali domovi za ostarele. Veliko upanja po njegovih besedah polagajo tudi v prihod hitrih testov, a imajo do njih tudi veliko zadržkov. Med drugim zato, ker je lahko njihova kakovost včasih vprašljiva. "V Nemčiji je na primer odobrenih več kot 100 hitrih testov in lahko si predstavljate, da evalvacija take količine testov v tako kratkem času praktično ni mogoča," je dejal.

Hitrih testov se, kot je dejal, boji predvsem v okolju, kot so na primer bolnišnice, denimo pri testiranju zaposlenih, ki nimajo simptomov. "Zadnje študije so namreč pokazale, da tak test, če je uporabljen pri ljudeh, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, za katere bi molekularni test potrdil okužbo," je dejal.

Hitri testi so po njegovem mogoče primerni v okolju, ki ni kritično, veliko manj pa, ko gre na primer za testiranje zaposlenih v bolnišnici. Takšni testi po njegovih besedah tudi nikakor ne morejo biti nadomestilo za to, da se ne upošteva osnovnih ukrepov, kot so primerna distanca, razkuževanje rok in podobno. Prav tako ni prepričan, da so primerni npr. za gledališča, da bi denimo z njimi testirali obiskovalce.

Zdravstveni zavodi pri nas, ki že lahko nabavljajo hitre teste, se po njegovih besedah trenutno sami odločajo, katere bodo nabavili. Strokovna skupina pri ministrstvu za zdravje po njegovih besedah tudi sicer ne bo predlagala, katere teste naj se uporablja. Se pa trudi narediti izbor podatkov, ki bi lahko pomagali pri odločitvah, kateri testi so primerni, je dejal. Eden takih parametrov na primer je, da mora test odkriti vsaj osem od 10 okuženih.

Kot je v sredo povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, želi država s hitrimi antigenskimi testi na koronavirus uvesti redno testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi, v največ 24 urah želijo test omogočiti tudi osebam z znaki bolezni ali stikom z okuženimi. Izvajalci lahko z nabavo teh testov že začnejo, glede na poizvedbo je možno več 10.000 testov naročiti v nekaj dneh, je dejal.

Strokovna direktorica slovenjgraške bolnišnice Jana Makuc je na današnji novinarski konferenci povedala, da so pri njih testirali teste več različnih proizvajalcev in na koncu izbrali tistega, ki ima "visoko specifičnost in relativno visoko občutljivost", bil pa je tudi najcenejši. Ta teden so prejeli nekaj manj kot 8000 teh testov po ceni 5,26 evra.

Psihologinja: Zelo pomembno je imeti stike z ljudmi, ki jim zaupaš

Psihologinja in psihoterapevtka Andreja Poljanec, ki je sicer tudi sama prestala covid-19, pa je na dopoldanski novinarski konferenci opozorila, da trenutna situacija marsikoga že pošteno utruja in spravlja v globoko stisko. A kot je pomirila, znanost vedno znova dokazuje, da smo ljudje kljub vsemu, kar se nam dogaja, zmožni poiskati stvari, za katere smo lahko hvaležni. S tem namreč spodbudimo treniranje naših možganov za občutje sreče, zadovoljstva in optimizma.

Poljančeva pri tem svetuje, da se v trenutni situaciji lahko odločimo tudi za drobne in pozitivne spremembe, npr. pri sebi, v odnosih ali na delovnem mestu. "Pri drobnih spremembah imamo veliko možnosti, da nam uspe, in se bomo ob tem počutili zadovoljne, s tem pa bodo pomirjeni tudi ljudje okoli nas," je dejala.

Pri tem je posebej izpostavila izboljšanje družinskih odnosov. Starši oz. skrbniki otrok se tako lahko odločijo, da bodo po konfliktu vedno prvi pristopili. Obenem se lahko odločimo, da se bomo vzdržali negodovanja, ki krade energijo in ustvarja slabo vzdušje. Energijo se namesto tega porabimo za dobra dela, pomemben pa je tudi pogovor, je poudarila.

"Z otroki razmislite o idejah za skupna doživetja, prisluhnite drug drugemu, postavljajte podvprašanja in se za otroke zanimajte. Na tak način se ljudje okoli nas počutijo ljubljene, sprejete in jim je ob nas prijetno," je dejala.

Poljančeva se ob tem sicer zaveda, da so ljudje v različno intenzivnih stiskah. Tudi tistim, ki so izgubili službo ali pa zanjo trepetajo, ostane možnost gledanja na pozitiven način, zelo pomembno je imeti stike z ljudmi, ki jim zaupaš, še svetuje.