Pomlad 2020. Koronavirus je na pohodu, evropske države se – druga za drugo – zapirajo. Šolske klopi so prazne, javni promet obstane, lokali in restavracije samevajo. Od Londona in Pariza do Ljubljane in Beograda. Le Švedska ubere povsem svojo pot. Ko smo iz vseh evropskih prestolnic spremljali bolj ali manj enake prizore – prazne mestne trge in ulice –, je bila slika iz Stockholma drugačna. Ob pogledu na fotografije, kako se ljudje v parkih nastavljajo toplemu pomladnemu soncu ali kako srkajo kavo v lokalu, se je zdelo, da življenje tam teče povsem običajno, celo brezskrbno.
Nič čudnega torej, da so se evropske države ves čas ozirale na ’uporniški’ sever in se potiho spraševale, kaj bo prinesla ta njihova strategija. Švedi so vsekakor plačali ceno – do danes so zabeležili 5.837 smrti bolnikov s covidom-19, kar jih glede na število prebivalcev uvršča na četrto mesto med evropskimi državami (pred njo so Španija, Velika Britanija in Italija), na svetovni lestvici pa na 11., to je le eno mesto za ZDA, ki s skoraj 190.000 smrtmi sicer ’vodi’ na seznamu držav po absolutnem številu žrtev covida-19.
A kljub številnim kritikam, ki so jih bili deležni doma in v tujini, je svetovna zdravstvena organizacija WHO pred kratkim pohvalila njihov način borbe proti pandemiji. Brez vnovičnega zapiranja, torej, svet se ne more in ne sme več ustaviti, kot se je ustavil to pomlad. A pozor! Švedi se ne sprenevedajo, da virus ne obstaja in da so ukrepi nesmiselni. Nasprotno. Virus so sprejeli, ga priznavajo in se v skladu s tem tudi vedejo. Brez zapovedi in prepovedovanja ter posledično tudi brez (nesmiselnega) upiranja, kot ga zaznavamo v Sloveniji, kjer, kot je v pogovoru za našo spletno stran dejal mikrobiolog dr. Alojz Ihan, se zdi, da je cela družba v puberteti.
"Dokler ne dobimo zdravila ali cepiva, drugih trikov pač ni"
Dobre volje so bili v torek na novinarski konferenci v Stockholmu, ko je Johan Carlson, direktor švedske zdravstvene agencije (gre za tamkajšnji 'NIJZ') oznanil, da so v minulem tednu opravili več kot 120.000 testiranj na novi koronavirus, pri tem pa potrdili le 1300 pozitivnih primerov, kar predstavlja 1,2 odstotka vseh testiranj. To je najboljši rezultat od začetka epidemije – za občutek, spomladi, na vrhuncu epidemije, so zabeležili tudi do 19 odstotkov pozitivnih testov. "Trenutno imamo najboljšo epidemiološko sliko v Skandinaviji," je povedal Carlson.
"Namen naše strategije je, da ljudje razumejo, zakaj je pomembno upoštevati varnostna priporočila in se temu primerno obnašajo," je dejal. Upoštevanje socialne distance, umivanje rok, higiena kašlja in zavedanje, da moramo skupaj zaščititi najranljivejše – dokler ne dobimo zdravila ali cepiva, "drugih trikov pač ni", je poudaril in dodal, da si je njihovo prebivalstvo to očitno"vzelo k srcu".
"Bili smo dosledni in trajnostni. Ta trenutek imamo najbrž najmanjše tveganje širjenja okužbe s koronavirusom med državami v regiji," je po poročanju Reutersa pridal Jonas Ludvigsson, profesor epidemiologije na švedski univerzi Karolinska Institutet.
Kaj pa v Sloveniji? V Hrastniku, eni najbolj prizadetih občin, zdaj beležijo občutno manjši porast okužb
Kaj pa v Sloveniji? Da se je 'švedski model' nekako spontano razvil v Hrastniku in okolici, ugotavlja Aleks Jakulin, eden od članov ekipe Covid-19 Sledilnika, sicer pa nekdanji profesor statistike, ki je poučeval tudi na prestižni ameriški fakulteti Columbia.
"Z zemljevida, ki je nastal na podlagi podatkov, se lepo vidi, da se ljudje v Zasavju zaradi prejšnjega vala držijo pravil in imajo zato občuten padec novih primerov," je pojasnil.
Bo tej regiji, ki ji bolezen covid-19 ni prizanesla, vendarle sledila tudi preostala Slovenija?
KOMENTARJI (549)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.