Na Madžarskem sproščajo ukrepe, Merklova za krajše zaprtje celotne države

Ankete so pokazale, da okoli 25 odstotkov hrvaških državljanov 'trmasto' zavrača kakršnokoli cepljenje, ne samo proti covidu-19, še med 10 in 15 odstotkov pa jih ima pomisleke glede cepljenja, je dejal direktor Hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak.

Capak je v torkovem pogovoru za regionalno televizijo N1 omenil, da se ostali hrvaški državljani nameravajo cepiti ter da je treba vplivati na tistih 10 do 15 odstotkov ljudi, ki še dvomijo glede cepljenja.

Danes so medtem začeli bolj množično cepljenje v Zagrebu. Povabili so 1500 starejših od 65 let in tudi kronične bolnike. Načrtujejo, da bodo do konca tedna dnevno cepili po 3000 ljudi, od ponedeljka pa po 5000, da bi čim prej sklenili drugo fazo cepljenja in nadaljevali s cepljenjem splošnega prebivalstva. Zaenkrat so zagotovili 30.000 odmerkov cepiva AstraZenece.

Zagrebške zdravstvene oblasti upajo, da se bo čim več ljudi odzvalo vabilu na cepljenje, potem ko se je v torek med preizkusom delovanja centra za cepljenje na zagrebškem velesejmu cepilo samo 90 ljudi od 500 povabljenih. Bolj množično cepljenje so danes začeli tudi v Splitu. Povabili so 1000 ljudi.

Do torka zvečer so na Hrvaškem uporabili 536.414 odmerkov Pfizerjevega, AstraZenecinega in Moderninega cepiva. Cepili so 326.711 ljudi, od tega z dvema odmerkoma 99.027.

Capak je tudi povedal, da se na Hrvaškem soočajo s krepitvijo novega vala epidemije ter da bodo verjetno preložili začetek pouka v šolah po pomladanskih počitnicah ali pa bodo nadaljevali s poukom na daljavo. Potrdil je, da je znova na mizi tudi možnost zapiranja gostinskih lokalov, kot tudi drugi strožji ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom.

V minulih 24 urah so naši južni sosedje ob 9466 testih potrdili 1649 novih primerov okužbe s Sars-CoV-2, umrlo pa je 36 bolnikov s covidom-19, je danes potrdil nacionalni štab civilne zaščite. Današnje število na novo okuženih je sicer nekoliko nižje, kot je bilo prejšnjo sredo, ko so na Hrvaškem potrdili 2623 novih okužb, ali v sredo pred 14 dnevi, ko jih je bilo 1891.

Medtem pa narašča število bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah in ki potrebujejo pomoč medicinskih ventilatorjev.

V državi je trenutno 11.361 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 1750 covidnih bolnikov, od katerih jih 160 pri dihanju potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev. Od 25. februarja lani je na Hrvaškem umrlo 6149 covidih bolnikov.

Na Madžarskem sproščajo omejitvene ukrepe; covid-19 terjal prek 300 življenj

Na Madžarskem pa so danes ob preseženem mejniku 2,5 milijona cepljenih proti covidu-19 sprostili nekatere omejitvene ukrepe. Covid-19 je sicer terjal še 311 življenj, kar je največ v enem dnevu doslej.

Na Madžarskem so se z današnjim dnem tako spet odprle trgovine, pri čemer velja pravilo ena stranka na deset kvadratnih metrov, vrata trgovin pa so lahko odprta od 5. do 21. ure. Vrata lahko odprejo tudi frizerski in kozmetični saloni.

Policijska ura namesto od 20. ure po novem velja od 22. do 5. ure.

Hoteli in gostinski lokali zaenkrat še ostajajo zaprti, lahko pa še naprej ponujajo storitev za s seboj. Šole in vrtce naj bi predvidoma odprli 19. aprila, do takrat načrtujejo, da bi cepili vzgojitelje in učitelje.

V državi so glede na zadnje podatke cepili že več kot 2,5 milijona prebivalcev, nekaj več kot milijon jih je prejel že dva odmerka cepiva.

Od začetka epidemije so našteli skupno več kot 690.000 okužb z novim koronavirusom, v zadnjem dnevu nekaj manj kot 2000. Smrtnih žrtev je covid-19 terjal 22.409, od tega največ (311) v zadnjem dnevu.

Merklova za krajše zaprtje celotne države

Nemška kanclerka Angela Merkel je naklonjena krajšemu zaprtju celotne države, da bi zajezili širjenje okužb z novim koronavirusom, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij dejala njena tiskovna predstavnica Ulrike Demmer. Pojasnila je, da je nemški zdravstveni sistem pod vse večjim pritiskom.

Demmerjeva je povedala, da se je v enem samem dnevu število pacientov na intenzivni negi povečalo za pet odstotkov. Dodala je, da različna pravila v nemških zveznih deželah, ki trenutno veljajo, ne prispevajo k večji varnosti.

V Nemčiji so sicer v zadnjih 24 urah zabeležili 9677 primerov okužbe, kar je precej manj kot pred tednom dni, umrlo pa je 298 ljudi, je sporočil institut Roberta Kocha. Pred tednom dni so v enem dnevu zabeležili 17.051 novih okužb. Sedemdnevna incidenca okužb je danes dosegla 110,1.

"Incidenca mora pasti pod sto," je dejala Demmerjeva in opozorila, da najnovejši podatki niso nujno najbolj merodajni zaradi podaljšanega velikonočnega vikenda. "Zato je poziv h kratkemu in celovitemu zaprtju upravičen," je dodala.

Za zaprtje se je že zavzel vodja konservativne stranke CDU Armin Laschet, ki predlaga dvo- ali tritedensko zaprtje za znižanje števila okužb in za to, da cepljenje začne dajati učinke. Predlog podpira tudi Markus Söder iz sestrske CSU. Oba sta možna kanclerska kandidata unije strank na jesenskih volitvah, se je pa Laschet v preteklosti zavzemal za manj stroge ukrepe kot Söder.

Merklova se bo sicer prihodnji ponedeljek znova dobila s šefi 16 nemških zveznih dežel in z njimi govorila o ukrepih. Na zadnjem sestanku so se dogovorili, da bodo dežele sprejele stroge ukrepe za območja z incidenco nad sto okužb na 100.000 ljudi v sedmih dneh. Vendar so dežele pri določanju ukrepov samostojne in nekatere strožjih ukrepov niso sprejele oziroma so jih celo rahljale.

Bavarska sklenila predpogodbo za rusko cepivo Sputnik V

Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je sporočil, da je Bavarska podpisala okvirni dogovor s proizvajalcem ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V. Hkrati je sporočil, da bi lahko v tej nemški zvezni deželi zaradi visokega deleža okužb z novim koronavirusom preložili morebitno sproščanje protikoronskih ukrepov za dva tedna.

Bavarska je "danes podpisala dogovor o razumevanju (...) za dobavo Sputnika," ko ga bo odobril evropski regulator, je novinarjem v Münchnu dejal Söder. Nemški mediji poročajo, da je Söder po seji bavarske vlade pojasnil, da bo Bavarska v primeru, če bo Evropska agencija za zdravila (Ema) odobrila uporabo ruskega cepiva, julija prejela okoli 2,5 milijona odmerkov cepiva Sputnik V, s čimer bodo na Bavarskem povečali cepilne kapacitete.

"Če bo Sputnik dovoljen v Evropi, bo Bavarska julija prejela dodatne odmerke, mislim, da gre za 2,5 milijona odmerkov," je napovedal Söder. Nemški mediji so sicer pred dnevi poročali, da naj bi rusko cepivo proti covidu-19 od poletja proizvajali v bavarskem obratu Illertissen v bližini nemškega mesta Ulm v zveni državi Baden-Württemberg.

Obrat v Illertissnu obstaja že več kot 150 let; nekoč so tam iz čebeljega strupa izdelovali zdravilo proti revmi, kasneje je ameriško farmacevtsko podjetje Pfizer v obratu izdelovalo zdravila. Zadnjih nekaj let je obrat v lasti ruskega podjetja R-Pharm ruskega milijarderja Alekseja Repika, so poročali nemški mediji.

Na Slovaškem še brez dovoljenja za rusko cepivo Sputnik V

Slovaški inštitut za nadzor zdravil (Sukl) še ni izdal dovoljenja za uporabo ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V, saj nima dovolj podatkov o uporabi in tveganjih za omenjeno cepivo. Novi slovaški minister za zdravje Vladimir Lengvarsky je danes po seji vlade napovedal, da naj bi odločitev o odobritvi ruskega cepiva sprejeli prihodnji teden.

Slovaški minister za zdravje je ob tem dodal, da želi najprej počakati na končno odločitev Sukla ter da se namerava sestati z njegovimi predstavniki. Odločitev je po njegovih besedah pričakovati v začetku prihodnjega tedna.

Tiskovna predstavnica Sukla Magdalena Jurkemikova je za slovaško tiskovno agencijo TASR danes dejala, da je inštitut že konec marca seznanil ministrstvo za zdravje, da zaradi nezadostnih podatkov ne more izdati dovoljenja za uporabo cepiva Sputnik V. Jurkemikova je še dejala, da o uporabi ruskega cepiva odloča ministrstvo za zdravje. Tiskovna predstavnica ministrstva Zuzana Elišova je ob tem dejala, da nameravajo izvesti še tri laboratorijske teste.

Slovaška je v začetku marca prejela prvo dobavo ruskega cepiva z 200.000 odmerki, ki jih doslej še niso uporabili. Skupno je država naročila dva milijona odmerkov Sputnika V, čeprav ga Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni odobrila.

Prav zaradi nakupa ruskega cepiva je bil prisiljen odstopiti slovaški premier Igor Matovič, saj je odločitev sprejel brez vednosti ostalih koalicijskih partnerjev. Pred tem je odstopil tudi takratni minister za zdravje Marek Krajči. Nova slovaška vlada mora sedaj sprejeti odločitev, kaj bo storila z že prispelimi odmerki ruskega cepiva.

Direktorica Sukla Zuzana Batova je že februarja priporočila, da ne bi smeli uporabljati nobenega cepiva proti covidu-19, ki nima pozitivnega mnenja Eme. Takratni minister Krajči je kljub temu marca dovolil izjemo za Sputnik V ob predpostavki, da bo njegovo uporabo odobril tudi Skul.

Po poročanju slovaškega časnika Dennik N je Sputnik V doslej uspešno prestal več testov na Slovaškem, ki pa ne omogočajo dokončne ocene o varnosti in učinkovitosti. Hkrati je ob sklicevanju na češko tiskovno agencijo ČTK navajal, da rusko cepivo, ki ga je prejela Slovaška, naj ne bi bilo identično cepivu Sputnik V, s katerim cepijo v drugih državah, njegova ocena pa je bila tudi objavljena v strokovni reviji The Lancet. Glede na raziskavo, ki je bila februarja objavljena v omenjeni reviji, je rusko cepivo Sputnik V "v osnovi varno" ter učinkovito 90-odstotno.

Češka z že tretjim ministrom za zdravje v času koronavirusa

Češka bo medtem dobila novega ministra za zdravje, že tretjega v času krize s koronavirusom. Premier Andrej Babiš je danes odstavil Jana Blatnyja, na položaj bo imenoval Petra Arenbergerja, doslej direktorja praške univerzitetne klinike Vinohrady.

Blatny je sporočil, da ga je predsednik vlade odstavil in da je to premierjeva politična odločitev.

Po pisanju medijev naj bi bil v ozadju spor glede ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V. Blatny naj bi namreč želel za razliko od Babiša z uporabo cepiva počakati, dokler ga ne bo odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA).

Arenberger po drugi strani podpira čim hitrejši začetek uporabe ruskega cepiva. "Poznam vrsto pacientov, ki čakajo na Sputnik," je pred kratkim v intervjuju dejal novi minister.

Opozicija pa meni, da želi vlada pol leta pred volitvami na Blatnyja zvaliti krivdo za svoje napake v času epidemije novega koronavirusa.

Češka je sicer ena najbolj prizadetih evropskih držav. Doslej so zabeležili milijon in pol primerov okužbe s koronavirusom, umrlo je več kot 27.000 ljudi.

Poljska ob velikem pritisku na bolnišnice podaljšuje ukrepe

Poljska bo trenutno veljavne ukrepe za zamejitev širjenja novega koronavirusa podaljšala do 18. aprila, je danes napovedal poljski minister za zdravje Adam Niedzielski. Razmere v bolnišnicah so zelo težke, sistem je najbolj obremenjen v južni regiji Šlezija, je dejal minister.

Trenutno se v bolnišnicah po državi zdravi skoraj 34.700 covidnih bolnikov, kar je največ doslej. Več kot 3300 jih potrebuje pomoč ventilatorja. V številnih primerih so bili primorani na račun običajnih bolnišničnih oddelkov ustvariti dodatne postelje za covidne bolnike.

Po obdobju, ko je Poljska dnevno beležila več kot 30.000 okužb na dan, je v zadnjem času število padlo, čeprav so med velikonočnimi prazniki izvedli tudi manj testiranj. Danes iz države poročajo o nekaj manj kot 15.000 primerih, umrlo je 638 covidnih bolnikov. Zadnji padec števila okužb pa po besedah Niedzielskega še ne omogoča rahljanja ukrepov.

Na Poljskem so konec marca omejili število ljudi, ki lahko naenkrat obiščejo večje trgovine, zaprli frizerske in kozmetične salone, pa tudi vrtce. Že od prej so zaprti hoteli, bazeni in telovadnice. Pouk poteka na daljavo, gostinski obrati pa lahko nudijo le obroke za prevzem.

Norveška bo odpravila protikoronske ukrepe v štirih korakih

Norveška bo ukrepe za zajezitev novega koronavirusa odpravila v štirih korakih, med katerimi bodo najmanj trije tedni, je danes sporočila premierka Erna Solberg. Ob napovedi strategije pa premierka ni želela govoriti o točnih datumih, kdaj se bo življenje znova normaliziralo.

Postopno sproščanje ukrepov bo temeljilo na epidemiološki sliki, kapacitetah zdravstvenega sistema in napredka na področju cepljenja, je pojasnila premierka. "Odpiranje bo potekalo na podlagi podatkov," je poudarila premierka. Predvidevajo, da bi lahko ukrepe v okviru prvih treh korakov sprostili do konca junija.

Država z okoli 5,4 milijona prebivalci pandemijo covida-19 zaenkrat preživlja razmeroma mirno z okoli 100.000 potrjenimi okužbami in 683 mrtvimi. Ravno pred velikonočnimi prazniki so zaradi širjenja britanske različice virusa zaostrili ukrepe. Med drugim so zaprli športne ustanove, prepovedali prodajo alkohola v barih in restavracijah ter pozvali ljudi, naj omejijo druženje. Zaostrili so tudi pogoje za karanteno za večino prišlekov v državo.

Vlada namerava v prihodnjih dneh preučiti, ali bodo sprostili del ukrepov v okviru prvega koraka. Nato pa bo moralo miniti najmanj tri tedne pred naslednjim sproščanjem, ukrepe lahko po potrebi tudi zaostrijo, če se bodo razmere poslabšale. Oblasti medtem pripravljajo tudi covidno potrdilo.

V Franciji začeli proizvajati cepivo proti covidu-19 Pfizerja in BioNTecha

V Franciji so danes začeli proizvajati cepivo proti covidu-19 ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer in nemške biotehnološke družbe BioNTech. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil začetek proizvodnje, čeprav ti odmerki ne bodo namenjeni samo Francozom.

Cepivo proizvaja skupina Delpharm v tovarni v departmaju Eure-et-Loiru, 90 kilometrov zahodno od Pariza. "Leta 2021 bo v Franciji proizvedenih 250 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19: to je naš cilj," je začetek proizvodnje pozdravil francoski predsednik Macron. "Konkretno se je začelo danes z prvimi cepivi BioNTecha-Pfizerja, proizvedenimi na lokaciji Delpharma v Saint-Remy-sur-Avru: čestitam vsem ekipam," je dodal.

Cepivo so v torek pripeljali iz BioNTechove tovarne v nemškem Marbourgu, kjer ga proizvajajo. V Delpharmu so zadolženi za polnjenje vial. Cepiva, ki jih bo proizvedel Delpharm, ne bodo namenjena samo Francozom. Kot so pojasnili, bo v Franciji ostalo okoli 15 odstotkov cepiva, preostalo pa bo namenjeno drugim državam članicam EU.

Velika Britanija začela cepljenje z Moderno

V Walesu pa so danes kot prvem delu Združenega kraljestva začeli proti covidu-19 cepiti s cepivom ameriškega podjetja Moderna. Kot prvo so z Moderno cepili negovalko Elle Taylor. To cepivo je britanski regulator sicer odobril že v začetku januarja. Glede na v torek objavljeno študijo o cepivu Moderne je to učinkovito tudi pol leta po cepljenju.

Britanska agencija za zdravila in medicinske pripomočke je cepivo Moderne odobrila 8. januarja. To je bilo tretje odobreno cepivo na Otoku za Pfizerjem in AstraZeneco. V cepilne centre so v torek dostavili okoli 5000 odmerkov Moderne od skupno 17 milijonov, ki jih je naročila Velika Britanija. Za učinkovito zaščito sta potrebna dva odmerka.

Cepivo Moderne je pomembno za Wales, saj ga je zaradi lažjega shranjevanja možno dostaviti tudi v bolj odročne kraje. Valižanski minister za zdravje Vaughan Gething je opisal cepivo kot ključni mejnik v boju proti novemu koronavirusu.

Na Škotsko so prvi odmerki prispeli v ponedeljek, v Angliji pa bodo predvidoma z njim začeli cepiti tretji teden aprila. Severna Irska še ni potrdila, kdaj bo na voljo.

V raziskavi, ki je bila v torek objavljena v znanstveni reviji The New England Journal of Medicine, ugotavljajo, da cepivo Moderne poskrbi za proizvajanje protiteles tudi pol leta po cepljenju. Višje ravni protiteles so ugotovili v vseh starostnih skupinah, sicer pa jih je bilo več pri mlajših. Točnih številk niso podali, raziskavo pa še nadaljujejo, saj želijo ugotoviti, koliko časa po cepljenju telo še proizvaja protitelesa.

Biden dostop do cepljenja za vse odrasle Američane napoveduje z 19. aprilom

Ameriški predsednik Joe Biden pa je včeraj napovedal, da bo imel dostop do cepiva proti covidu-19 z 19. aprilom vsak Američan, starejši od 16 let. To je skoraj dva tedna prej, kot je napovedal prejšnji mesec. Odkar je Biden 20. januarja začel predsedniški mandat, so v ZDA cepili že 150 milijonov ljudi.

Gre sicer za simbolično napoved, saj so številne zvezne države že začele cepiti vse starejše od 16 let. Mlajši od 16 let bodo morali na cepljenje še malce počakati, saj zanje še ni na voljo potrjenega cepiva, čeprav testiranja potekajo.

"Virus se širi naprej, ker preveč ljudi vidi konec pandemije in misli, da smo že na cilju. A še vedno smo v tekmi na življenje in smrt proti temu virusu," je v izjavi za javnost dejal Biden in Američane znova pozval, naj upoštevajo epidemiološka priporočila.

Pred prevzemom oblasti je Biden napovedoval, da bodo v prvih 100 dneh vladanja opravili 100 milijonov cepljenj. Ta cilj je že povišan na 200 milijonov, Biden pa je v Beli hiši dejal, da so v prvih 75 dneh njegove administracije opravili 150 milijonov cepljenj. Ameriški mediji sicer poročajo, da je bilo do ponedeljka izvedenih celo 165 milijonov cepljenj. Okoli 40 odstotkov Američanov je dobilo najmanj eno dozo.

Biden, ki si je včeraj ogledal lokacijo za cepljenje v teološkem semenišču v Alexandrii v Virginiji blizu Washingtona, je omenil dejstvo, da so konec prejšnjega tedna na dan cepili že štiri milijone ljudi. "Vemo, kaj moramo storiti. Moramo okrepiti pristop in celotno državo spodbuditi za vojno proti temu virusu. To tudi delamo. Zagotavljamo dovolj cepiva, mobiliziramo osebe, ki cepijo, odpiramo lokacije za cepljenja in sedaj cepimo več kot 20 milijonov ljudi na teden," je dejal predsednik ZDA.

V nadaljevanju je nato vse starejše Američane, ki tega še niso storili, pozval, naj se takoj cepijo. Zagotovil je, da je organizirana armada prostovoljcev za prevoze na cepljenje, vse prebivalce ZDA pa je pozval, naj vsakemu starejšemu pomagajo, da se cepi. Doslej so sicer cepili že tri četrtine Američanov, starejših od 65 let.

Predstavnica za odnose z javnostmi Bele hiše Jen Psaki je pred Bidnovo napovedjo dejala, da Američanom poslej več ne bo treba preverjati, ali so v skupini, ki se lahko cepi, ampak lahko le poiščejo najbližjo lokacijo in opravijo cepljenje. V ZDA cepijo s cepivi Pfizerja, Moderne in Johnson & Johnsona.

Psakijeva je na novinarski konferenci dejala tudi, da Bela hiša ne namerava uvesti nobenega tako imenovanega cepilnega potnega lista, lahko pa to počnejo zasebna podjetja in ustanove. Gre za potrdilo o cepljenju, ki bi omogočalo dostop do raznih storitev brez testiranj ali drugih ovir.

S koronavirusom se je v ZDA do torka popoldne po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa okužilo 30,8 milijona ljudi, s covidom-19 jih je umrlo več kot 556.000.

Avstralska vlada za počasno cepljenje krivi težave z dobavo cepiv iz EU

Avstralski premier Scott Morrison pa je za zamude pri cepljenju proti covidu-19 v Avstraliji danes okrivil omejeno dobavo cepiv iz Evropske unije. Dejal je, da je zaradi pomanjkanja cepiv in "strogega nadzora izvoza" Evropske komisije Avstralija prejela samo 700.000 odmerkov od 3,8 milijona naročenih odmerkov cepiva AstraZenece.

Avstralska vlada je obljubljala, da bodo do konca marca prebivalce cepili s štirimi milijoni odmerkov cepiv, a je do danes porabila le 920.000 doz. Zato je tarča kritik in Morrison je na današnji novinarski konferenci skušal odgovoriti nanje.

"3,1 milijona odmerkov cepiv ni prišlo v Avstralijo - to je preprosto dejstvo," je dejal. "To ni spor. To ni konflikt. To ni trditev. To je samo preprosto dejstvo," je dodal.

Avstralija je doslej prejela okoli 870.000 odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, s katerim so cepili delavce v prvih 'bojnih' vrstah v boju proti covidu-19. Za cepljenje večine prebivalstva pa so oblasti računale na cepivo AstraZenece. Težave so se začele, ko je Italija marca blokirala izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece zaradi svojih potreb.

Morrison je danes še povedal, da so mu predstavniki EU zagotovili, da je bila obdelana njihova zahteva za izvoz cepiva AstraZenece.

V Braziliji v enem dnevu umrlo več kot 4000 covidnih bolnikov

V času zaostrovanja pandemije je Brazilija prvič potrdila več kot 4000 smrti v povezavi z novim koronavirusom v enem dnevu. Kot je v torek sporočilo brazilsko zdravstveno ministrstvo, je v predhodnih 24 urah umrlo še 4195 covidnih bolnikov.

Prejšnje dni so bile številke bistveno nižje. Po poročanju brazilskih medijev naj bi šlo tudi za številne primere naknadno potrjenih smrti med velikonočnimi prazniki.

Do sedaj so več kot 4000 mrtvih v enem dnevu potrdili le v ZDA. Brazilija je sicer ena od najbolj prizadetih držav v pandemiji covida-19, po novem letu pa je virus ušel izpod nadzora. V več delih države so zdravstveni sistemi pred kolapsom, zmanjkuje zdravil in medicinskih pripomočkov. Doslej so skupno potrdili več kot 13 milijonov okužb, umrlo je skoraj 337.000 covidnih bolnikov.

Predsednik Jair Bolsonaro, ki je znan po zavračanju grožnje novega koronavirusa, je izrazil dvom tudi o učinkovitosti cepiv. Pred kratkim pa je nekoliko omilil ton in po številnih kritikah svojega obvladovanja krize preoblikoval svojo ministrsko ekipo.