Ustavno sodišče: Otroci s posebnimi potrebami v šolo najkasneje 4. januarja

"Odločitev ustavnega sodišča je bila pričakovana. Veseli me, da so izpostavili in naslovili vse vidike, na katere smo ves čas opozarjali tudi na ministrstvu, seveda v sodelovanju tako z zdravstveno kot s pedagoško stroko. Prav tako bi želela povedati, da ta odločitev ustavnega sodišča sovpada z že nekaj časa znanim načrtom prioritetnega, prednostnega vračanja otrok nazaj v šole, ki ga je predstavila vlada pred dobrima dvema tednoma. Na to postopno vračanje smo zdaj pripravljeni, tudi zato, ker bomo zdaj lahko vse zaposlene hitro testirali. To je pomembno z vidika njihove varnosti in varnosti otrok," je v izjavi dejala ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Pozvala je še k spoštovanju ukrepov, da se "bodo naši otroci lahko začeli po novem letu vračati nazaj v vrtce in šole, tako kot smo tudi predstavili". 

Sprejem navedene odločitve ustavnega sodišča pomeni, da mora vlada brez nepotrebnega odlašanja sprejeti normativni okvir za odpiranje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, ki bo s 4. januarjem dejansko omogočil njihovo odpiranje. To pa ne pomeni, da morajo šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami od tega dne delati v enakem obsegu in na enak način kot v normalnih razmerah. "Tega ne zahtevata niti pobudnika sama, ki navajata, da je v trenutnih epidemioloških razmerah razumljivo, če organizacije ne bodo mogle organizirati npr. krožkov in dodatnih dejavnosti ali pa celo jutranjega varstva in podaljšanega bivanja," piše v obrazložitvi odločbe.

"Poleg tega takšna odločitev ne pomeni niti tega, da se odprtje nujno nanaša na vse institucije, če je pričakovana možnost širjenja okužb v njih po mnenju stroke bistveno povečana in predstavlja večje tveganje (npr. domovi za učence in dijake)," je še zapisalo sodišče. 

Pri načrtovanju odpiranja bo torej treba upoštevati mnenje strokovne svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19, iz katerega izhaja, da naj bo odpiranje individualno glede na to, kakšne so diagnoze otrok s posebnimi potrebami v posamezni šoli, ali gre za šole, kjer so otroci v zavodu, in individualno glede na potrebe otrok in njim ustrezna pričakovanja staršev. Prav tako bo treba upoštevati zahtevo po stalnem preverjanju ukrepov in epidemiološke slike, ki izhaja iz aprilskega sklepa ustavnega sodišča, ki je tedaj pri presoji omejitve prehajanja med občinami naložilo vladi, naj ukrepe strokovno presoja na teden dni.

"Vsekakor se pri tem tudi ne sme spregledati individualne situacije posameznikov, ki naj bi se vključili oziroma poučevali v teh institucijah, kolikor obstaja pri njih verjetnost hujših zdravstvenih zapletov v primeru okužbe s covidom-19," je še navedeno v obrazložitvi. Ne glede na navedene dopustne izjeme od zahteve po odprtju šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami pa ustavno sodišče poudarja, da se mora brez nepotrebnega odlašanja omogočiti izvajanje individualnih obravnav, tako da bo zagotovljeno najmanjše tveganje tako za razvoj in zdravstveno stanje teh otrok kot za javno zdravje.

Ustavno sodišče je sicer upoštevalo, da je treba vladi in šolam ter zavodom za otroke s posebnimi potrebami dati na voljo določen čas za sprejem določenih usmeritev ter organizacijskih ukrepov v zvezi z odprtjem šol in zavodov in dejstvo, da se bliža čas šolskih počitnic, ko bodo institucije tako ali tako zaprte, kar pomeni, da bi lahko takojšnje zadržanje, če sploh, dejansko učinkovalo le izredno kratek čas.

Pobudnika, stara sedem in devet let, v imenu katerih so pobudo vložili zakoniti zastopniki, obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. V pobudi za ustavno presojo so navedli, da jima je zaradi zaprtja šol onemogočen dostop do vzgoje in izobraževanja po programih, v katere sta usmerjena. Prvi je v programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, drugi pa v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Onemogočen jima je dostop do dodatne strokovne pomoči in do vseh drugih specialnih obravnav (fizioterapij, delovnih terapij, terapij v bazenu, logopedskih in psiholoških obravnav), ki so jima zagotovljene v šoli, kar nujno potrebujeta za svoj razvoj, ohranjanje že osvojenih veščin in spretnosti in za preprečitev nazadovanja v razvoju. Odvzeti naj bi jima bili tudi socialni stiki.

Kot izhaja iz sklepa ustavnega sodišča, sta pobudnika opisala vidne negativne posledice, ki jima nastajajo zaradi dolgotrajnega izpada zanju primerne oblike vzgojno-izobraževalnega dela in vsakršne oblike specialne terapije: "dodatna izguba pozornosti, popolna izguba notranje motivacije za vsakršno delo in igro, zahteva po nenehni starševski pozornosti, izguba samostojnosti, poslabšanje oziroma popolna izguba grafomotoričnih spretnosti, izrazite spremembe vedenja, avtoagresivno in agresivno vedenje drugega pobudnika". "Zatrjujeta, da njun razvojni napredek ni več le onemogočen, temveč se kaže v razvojnem nazadovanju, ki ga bo izredno težko nadoknaditi," še piše v sklepu.

Že drugo posredovanje ustavnega sodišča pri vladnih odlokih

Spomnimo. Ko je v začetku decembra vlada podaljšala pouk na daljavo zaradi slabih epidemioloških razmer, se je oglasilo ustavno sodišče, ki je pojasnilo, da za to pravzaprav ni pravne podlage. Presojali so na podlagi primera, vezanega na šole s prilagojenih programom, krive pa so bile neobjave v uradnem listu. 

Kot je takrat ocenil pravni strokovnjak Rajko Pirnat, je vlada storila hudo napako, ki pa odraža njen odnos do vladavine prava. Vlada je kasneje odloke ustrezno popravila. 

Na ustavnem sodišču so takrat prav tako odločali na podlagi primera otrok, starih sedem in devet let, pobudo pa so vložili starši. Pobudnika sta navajala, da jima je zaradi zaprtja šol onemogočen dostop do vzgoje in izboraževanja po teh programih, do dodatne strokovne pomoči in do vseh drugih specialnih obravnav (fizioterapij, delovnih terapij, terapij v bazenu, logopedskih in psiholoških obravnav), ki so jima zagotovljene v šoli. Pobudnika sta zatrjevala, da izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo zanju pomeni popolno izvotlitev njunih pravic do varstva in izobraževanja ter usposabljanja za dejavno delo v družbi.