'Iz zmedenih vladnih sporočil ne moremo razbrati, ali je epidemije konec ali ne'

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je ob preklicu epidemije posvaril, da po 1. juniju ne bi prišli v položaj, ko novih ukrepov še ne bo, stari pa ne bodo več veljali. "Tega si ne znamo predstavljati in bi bila velika škoda za gospodarstvo," je dejal ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) na Brdu pri Kranju.

Smole pričakuje, da bo ob končanju epidemije že sprejet tretji paket protikoronskih ukrepov. "Vsi pozdravljamo, da je prišlo do preklica, a mnogi se premalo zavedajo, da ni bil problem ustaviti gospodarstva, pač pa je problem ponovno zagnati gospodarstvo in priti nazaj na raven izpred epidemije. Za to bo potreben tretji paket in morda še četrti in peti," je dejal. Sam meni, da bo okrevanje gospodarstva trajalo še najmanj dve leti, čeprav se boji, da bo potrebnega še več časa.

Potem ko je DZ prve ukrepe za blažitev posledic epidemije sprejel konec marca in trenutno veljata dva večja protikoronska paketa, si bodo v Združenju delodajalcev prizadevali, da bo tako skozi socialni dialog kot skozi razgovore s predsednikom vlade in ministri prišlo tudi do tretjega paketa ukrepov.

V njem Smole ne pričakuje le subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, pač pa še vrsto drugih ukrepov, med njimi tudi takšnih, ki vlade nič ne stanejo, delodajalcem pa bi zelo pomagali. "Delodajalci se ne borimo samo za to, da podjetja obstanejo, pač pa v enaki meri tudi za ohranitev delovnih mest," je poudaril.

Štrukelj: Za odločitvijo predvsem ekonomski razlogi, ki bi šli tudi na ceno ljudi

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja so bila na današnji seji ESS že izpostavljena opozorila, ali je preklic epidemije, ki bo začel veljati 31. maja, "zakonsko izpeljan ustrezno". Ob tem je ocenil, da so za odločitvijo glede na "ukrepe, ki so bili še pred 14 dnevi skrajno radikalni", "predvsem ekonomski razlogi, ki pa bi zdaj lahko šli tudi na ceno ljudi".

Štrukelj, ki je tudi glavni tajnik šolskega sindikata SVIZ, je spomnil še, da je v navodilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pred ponedeljkovim odpiranjem šol in vrtcev zapisano, da se odločamo za dobre stvari za otroke, starše in ostale. Na drugi strani pa se povečujejo tveganja za širitev koronavirusa.

V luči preklica epidemije se zato po njegovih besedah zdi, da prihaja do različnih pogledov in ocen, "kje smo glede na to, kakšen cilj zasledujemo".

Tretji paket protikoronskih ukrepov je tudi tema današnje seje ESS, po napovedih vladnih predstavnikov pa bo predvidel posebno pomoč najbolj prizadetim dejavnostim, med njimi gostinstvu in turizmu. Vlada se bo z njim seznanila v ponedeljek, v torek pa naj bi ga sprejela in poslala v DZ.

Levica: Epidemije je konec, epidemije ni konec

Na vladno odločitev, da prekliče epidemijo, so se odzvali tudi v opoziciji. V stranki Levica ocenjujejo, da je vlada včeraj preklicala epidemijo, danes pa pravi, da tega ni storila. "Vse skupaj spominja na tisto z izgubljenim kamionom v prvih dneh vlade, ko sta ministra Tonin in Počivalšek v nekaj urah prešla od zagotovil "kamion z maskami je v Postojni" do "kamion smo izgubili" in nazadnje "kamiona nikoli ni bilo". Podobno je z epidemijo. Včeraj je Janša še na seji državnega zbora zatrjeval, da bo preklicana 31. maja, istega dne zvečer je vlada sprejela sklep, da jo končajo kar čez noč. Zdaj pa se še dodatno zapletajo s pojasnjevanjem, da odlok sicer "začne veljati 15. maja", vendar pa se šele "31. maja začne uporabljati" Skratka, iz zmedenih vladnih sporočil državljani ne morejo razbrati, ali je epidemije konec ali ne," so zapisali. 

Ob tem pa so v Levici poudarili, da je bistvo prenehanje koronazakonov, ki vsebujejo ukrepe pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. "V njih je določeno, da veljajo do 31. maja, a pod pogojem, da je epidemija končana pred 15. majem. Če epidemija ni končana do 15. maja, se ukrepi pomoči podaljšajo za 30 dni, torej do konca junija. Vlada je torej včeraj storila naslednje: odlok, ki so ga sprejeli 14. maja, par minut pred polnočjo (torej par minut pred rokom), bo služil kot podlaga za prekinitev ukrepov pomoči gospodarstvu in prebivalstvu z 31. 5.," so opozorili. Prepričani so, da je – ne glede na to, kako zdaj vlada stvari obrača – edini razlog za tako hitro odločitev o preklicu epidemije, da bi lahko ukrepe ukinili že konec tega meseca in se ti ne bi podaljšali še do konca junija. 

V Levici se zato sprašujejo, kdaj in kako namerava vlada to povedati ljudem, predvsem tistim, ki so ostali brez dela in dohodka in junija ne bodo več prejeli pomoči. "Bo vlada tudi to komunicirala par minut pred iztekom roka? In če bo, kako se lahko zanesemo na to, da si ne bo naslednji dan premislila," so kritični. 

Koordinator Levice Luka Mesec je prepričan, da je to pokazatelj, da vlada krize ne obvladuje več. "Nima nikakršnega načrta, kako bomo preživeli naslednje tedne, kaj šele mesece. Ključne odločitve, kot je razglasitev konca epidemije, sprejema čez noč, pet minut pred roki. Deluje povsem nekoordinirano, z danes na jutri. Nesposobnost je še dodaten razlog, zakaj mora ta vlada oditi," je prepričan. 

SAB: Gre za vnovično solo politično akcijo predsednika vlade

V Stranki Alenke Bratušek so "zelo presenečeni, da je predsednik vlade malo pred polnočjo rokohitrsko odločil, da epidemijo covid-19 v državi prekliče". Kot so zapisali, so strokovnjaki svarili pred hitenjem pri preklicu. Medicinska epidemija namreč še traja tudi po uradnem preklicu in bo prisotna še nekaj časa, virus pa med ljudmi še ni izkoreninjen, so opozorili.

"Več kot očitno je, da gre pri tem za vnovično solo politično akcijo predsednika vlade, s katero je preprečil podaljšanje nekaterih ukrepov pomoči in se izognil finančnim izplačilom. Ne bi nas čudilo, da je nad to potezo začudena tudi zdravniška stroka. Čeprav je vlada trdno stala za svojimi ukrepi, je jasno, da je malha javnih sredstev izpraznjena, na desetine milijonov je izgubljenih zaradi nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, škodo pa bodo utrpeli tisti, do katerih bi pomoč nujno mogla priti – podjetniki in socialno najšibkejši," pravijo v SAB. 

Ob tem so spomnili, da so kljub preklicu epidemije v veljavi še vedno splošni in posebni zaščitni ukrepi, kot so nošenje mask v zaprtih javnih prostorih, fizična razdalja med ljudmi, higiena rok in kašlja. "Sprašujemo se, na kaj so vezani ti ukrepi, če je epidemija preklicana in bo odlok o preklicu epidemije v uporabi od 31. maja? To dodatno potrjuje, da nevarnost širjenja okužb še vedno obstaja, javnega denarja za pomoč ljudem in gospodarstvu pa očitno ni več," ugotavljajo v stranki Alenke Bratušek. 

Zaradi vsega naštetega bodo zahtevali sklic seje odbora za zdravstvo, na kateri bodo od vlade zahtevali, naj predstavi strokovne podlage za odločitev preklica.