Ukrepi za pomoč gospodarstvu do junija, gostinci pa opozarjajo na stiske

Na gospodarskem ministrstvu predlog za podaljšanje nekaterih ukrepov iz petega in šestega protikoronskega zakona pojasnjujejo z dejstvom, da se epidemija še ni končala in je opravljanje nekaterih dejavnosti ponujanja blaga in storitev potrošnikom še vedno prepovedano. Posledično je še vedno prizadeto gospodarstvo, vključno s samozaposlenimi, družbeniki in kmeti.

Samozaposlene osebe, ki se v epidemiji covida-19 soočajo s težavami pri poslovanju, so na podlagi petega protikoronskega zakona od oktobra upravičene do mesečnega temeljnega dohodka v višini 1100 evrov. Dejavnost morajo opravljati najmanj od letošnjega 1. septembra, pogoj pa je padec prihodkov v letu 2020 za 20 odstotkov glede na lani. Podobna pomoč velja tudi za kmete in družbenike, sedmi protikoronski zakon, ki ga bo DZ potrjeval prihodnji teden, pa bo mesečni temeljni dohodek ponudil tudi verskim uslužbencem.

Izvajalec ukrepa je Finančna uprava RS (Furs). Ukrep se sicer izteče s koncem leta, a ga ima vlada možnost s sklepom podaljšati za obdobje največ šestih mesecev. Kot izhaja iz predloga sklepa, objavljenega med gradivi za obravnavo na seji vlade, naj bi bil mesečni temeljni dohodek na voljo še do 30. junija 2021.

Poleg mesečnega temeljnega dohodka Furs samozaposlenim, družbenikom in kmetom na podlagi petega protikoronskega zakona izplačuje tudi delno povračilo izpada prihodkov zaradi odrejene karantene ali obveznosti varstva otrok. Vrednost tega ukrepa je od 250 do največ 750 evrov mesečno, vendar se izključuje z ukrepom mesečnega temeljnega dohodka. Tudi ta ukrep namerava vlada podaljšati do sredine leta 2021.

Do takrat naj bi veljalo še subvencioniranje nadomestil plač za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo prihajati na delo oz. ostanejo doma zaradi višje sile, za katero se štejejo varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza in zaprtje mej. Izplačana nadomestila plač za te delavce delodajalcem v imenu države povrne zavod za zaposlovanje.

"Upravičenci do teh ukrepov so najbolj ranljivi del gospodarstva, saj gre za najmanjše subjekte, od katerih je odvisno ne samo podjetje, ampak tudi preživetje same osebe oziroma njegove družine," na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo predlog za polletno podaljšanje teh ukrepov.

Vlada namerava prav tako za šest mesecev podaljšati tudi ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki ga imajo trenutno za oktober, november in december na voljo pravne in fizične osebe z vsaj enim zaposlenim, ki so bile registrirane najpozneje do 1. septembra, pa tudi samozaposleni ter družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodne osebe.

Za to pomoč lahko zaprosijo tisti, ki jim bodo prihodki v zadnjem letošnjem četrtletju upadli za vsaj 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Višina pomoči je odvisna od zmanjšanja prihodkov - v primeru več kot 70-odstotnega upada prihodkov znaša 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje za posamezni mesec, v primeru 30- do 70-odstotnega upada pa 0,6 odstotka. Prva izplačila upravičencem bo Furs izvedel do 20. januarja.

Prav tako bodo imeli delodajalci še do konca junija 2021 možnost poenostavljene prijave dela na domu svojih zaposlenih pri inšpektoratu za delo, medtem pa naj bi ga kot trajen ukrep ustrezno umestili v zakon o delovnih razmerjih.

Že prejšnji teden je vlada do junija 2021 podaljšala tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga je z junijem uvedel tretji protikoronski zakon. Ni pa več predvideno podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, ki velja že od spomladi. Izteklo se bo 31. januarja 2021.

Gostinci opozarjajo na hude stiske

 V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS so opozorili na vse večje stiske gostincev po vsej Sloveniji, saj so z odlokom zaprti že tretjino leta. S terena prihajajo informacije, da ukrepi pomoči ne bodo zadostovali, kajti vse kaže na to, da bodo gostinski lokali še dolgo zaprti, so zapisali v sekciji. "Glede na to, da so bili gostinski lokali letos zaprti že štiri mesece, so v sekciji prepričani, da bi od države lahko upravičeno pričakovali vsaj pokritje stroškov v celoti. Po tolikšnem času prepovedi obratovanja je logično, da bo treba začeti pokrivati tudi izpad prihodkov oziroma izgubo, saj dolgotrajno zaprtje vse gostince postavlja pred vprašanje preživetja," je poudaril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar.

Zato državo pozivajo, naj prilagodi ukrepe pomoči, da bodo v pomoč tudi gostincem. "Tudi od prejetega mesečnega temeljnega dohodka večini po plačilu prispevkov ostane zgolj drobiž," je opozoril Cvar in se vprašal, zakaj je država v predprazničnem času prepovedala prodajo kuhanega vina, medtem ko lahko trgovine prodajajo neomejene količine alkohola.

Sekcija je po vzoru sosednjih držav, denimo Avstrije, predlagala enostavnejši sistem povračil stroškov. V Avstriji enostavno, pregledno in takoj, še v istem mesecu, upravičencu dodeli država 80 odstotkov prometa, ki ga je imel v enakem mesecu lansko leto brez pogojev za dodelitev pomoči, kot sta izguba in davčni dolg. Predpogoj za učinkovito pomoč panogi pa je, da država v ukrepih turizem obravnava ločeno od ostalega gospodarstva, so navedli.

Gostinci so prepričani, da se jih obravnava diskriminatorno, bojijo se, da bodo gostinski lokali še nekaj časa zaprti. Ob vseh težavah so opozorili še na slabo pretočnost informacij. Zdi se jim namreč nedopustno, da na direktoratu za turizem pri gospodarskem ministrstvu nimajo sogovornika, ki bi jim v teh kritičnih časih hitreje in bolj učinkovito pomagal reševati odprta vprašanja.