Vodja covid intenzivne terapije: Vidimo mlade bolnike brez pridruženih bolezni s težkimi poteki bolezni

Na covid oddelku intenzivne terapije v UKC Maribor trenutno zdravijo tri bolnike. Eden od njih je star 50 let, ima zelo težko covid pljučnico in je priključen na mehanično ventilacijo. Je sicer brez znanih pridruženih bolezni. "Drugi bolnik je star 62 let, z odpovedjo praktično vseh organov, tretji bolnik je star 80 let, je sicer v zelo dobri psihofizični kondiciji in zanj imamo največ upanja, da bo ozdravel," pravi vodja covid intenzivne terapije Alenka Strdin Košir. 

Skupno so v drugem valu zdravili devet bolnikov, dva od njih so morali zaradi prostorske stiske premestiti na Kliniko Golnik. "Eden izmed teh bolnikov je bil star 49 let s pridruženimi boleznimi in težko potekajočo covid pljučnico. Drugi od teh dveh bolnikov je bil star 55 let in brez pridruženih bolezni." Slednji je še vedno priključen na mehanično ventilacijo. 

Covid intenzivni oddelek so v mariborskem kliničnem centru odprli 18. marca, najhuje je bilo v aprilu, ko so istočasno na oddelku zdravili 15 bolnikov na mehanični ventilaciji. V prvem valu so skupno tu zdravili 20 obolelih s covidom-19, preživelo jih je 12. Najmlajša smrtna žrtev pri njih je bila 47-letnica. "Večinoma mlajši bolniki preživijo, medtem ko imajo starejši od 70 let zelo slabe možnosti preživetja. V prvem valu praktično noben, starejši od 70 let, mehanične ventilacije in covid pljučnice ni preživel," pravi Strdin Koširjeva. 

Dodaja, da so se smernice zdravljenja v drugem valu nekoliko spremenile, zato imajo sedaj "boljši občutek". "Imamo antivirusno zdravilo, ki najverjetneje je učinkovito. Vemo tudi, da protivnetna terapija v poteku covid pljučnice pomaga." V drugem valu pri njih tako še niso zabeležili smrtne žrtve. 

Pravi, da se v javnosti v zadnjem času marsikaj govori, tako laiki kot zdravniki, a "vsi, ki delamo s covid bolniki, vemo, da je virus še kako resničen". Marca, ob začetku epidemije, jih je bilo najbolj strah, kako lahko zaščitijo sebe oziroma se ne nalezejo od bolnikov, a ta strah je skozi mesece izginil. Imajo dovolj zaščitne opreme, tudi ventilatorjev, prav tako vedo, da jih zaščitna oprema ščiti: "Nihče od zaposlenih na intenzivni se od bolnika ni nalezel." 

Sedaj se ukvarjajo s popolnoma drugim strahom - da njihove kapacitete ne bodo zdržale. "Imamo dve obstoječi intenzivni terapiji, ki komaj pokrivata potrebe kirurgije in interne v normalnih časih, brez epidemije. Lokacija covid intenzivne terapije je sedaj v prostorih ginekologije." A prostorsko je stanje popolnoma neprimerno, opozarja vodja covid oddelka: "V hecu rečemo, da smo kot tetris in moramo paziti, v kateri prehod gre kakšen aparat." 

Primernih prostorov nimajo, opozarja: "Smo v fazi predelave dveh operacijskih dvoran v intenzivni sobi s po dvema posteljama." Dodatnih postelj pa, kljub večmesečnemu iskanju rešitve, nimajo. 

Najbolj ozko grlo pa je po njenih besedah kader, saj za zdravljenje bolnikov s covidom-19 potrebujejo usposobljene zdravnike intenziviste. "Žal mehanične ventilacije in vseh posegov, potrebnih za te bolnike, večina zdravnikov ne zna opravljati." Tudi medicinske sestre morajo imeti zelo specifična znanja za oskrbo tovrstnih bolnikov.  "Standardi v svetu so, da mora biti ena sestra ob enem bolniku 24 ur na dan. Teh standardov ne moremo zagotavljati." Trenutno v eni izmeni za štiri bolnike skrbijo tri medicinske sestre, "manj kot to je prenevarno". 

V času epidemije so se naučili veliko o poteku bolezni. Posameznik, ki se okuži, je lahko popolnoma brez simptomov, lahko ima le znake prehlada, pri določenih bolnikih pa se pojavi težji potek bolezni in razvoj covid pljučnice. Vse do sedaj pa ne vedo, kaj je tisti sprožilni dejavnik, ki pri nekaterih sproži težji potek. "Bolniki, ki pridejo v bolnišnico in potrebujejo kisik, dobijo protivirusna in protivnetna zdravila. Naš občutek v drugem valu je, da so poteki zaradi tega ublaženi." 

Kljub temu pri nekaterih bolnikih s covid pljučnico odpoved pljuč napreduje do te faze, da sami ne zmorejo več dihati in jih je treba priključiti na ventilator. "Ves svet se ukvarja z vprašanjem, zakaj pri nekaterih poteka okužba blago, pri nekaterih težko. Tega ne vemo. Vemo, da so starost in pridružene bolezni dejavnik tveganja, a vidimo tudi mlade bolnike brez pridruženih bolezni s težkimi poteki."

Bolezen v težji obliki običajno poteka tako, da od prvih simptomov in postavljene diagnoze do sprejema v bolnišnico mine do 7 do 10 dni. "To ni bolezen, ki napreduje zelo hitro." Po sedmih do desetih dneh se pljučnica razvije do te faze, da oboleli potrebuje kisik, "čez dodatne tri do pet, sedem dni bolezen pri nekaterih napreduje do te faze, da pristanejo na oddelku za intenzivno terapijo, oziroma od 10 do 14 dni od začetka simptomov."  V primeru, da pacient pristane na ventilatorju, ni izboljšanja v urah, tudi ne v dnevih. Govorimo tudi o tritedenski mehanični ventilaciji, še opozarja Strdin Koširova. "V času večtedenske mehanične ventilacije je bolnik v postelji uspavan in to je povezano s številnimi zapleti. Preležanine, dodatne okužbe, težave s hranjenjem ..."