V četrtek je bilo po podatkih NIJZ opravljenih 6790 testov PCR in 24.281 hitrih antigenskih testov. S testiranjem PCR so potrdili 2510 novih okužb. V sredo smo potrdili 2631 okužb, dan pred tem pa 3166.
V državi je trenutno aktivno okuženih 25.121 oseb. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 2138, 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev pa znaša 1190. Po podatkih vlade je hospitaliziranih 558 covidnih bolnikov, od tega jih 134 potrebuje intenzivno terapijo. V zadnjem dnevu je umrlo sedem bolnikov s covidom-19.
Vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki Matjaž Jereb je ocenil, da se razmere v državi slabšajo, število okužb strmo narašča, kar se pozna tudi pri sprejemih v bolnišnice. Trenutno v največji slovenski bolnišnici zdravijo 170 covidnih bolnikov, od tega 51 na intenzivnem oddelku. Njihova povprečna starost na navadnih oddelkih je 71 let, na intenzivnih pa 60 let. Najmlajši bolnik na navadnem oddelku je star 19 let. Jereb je ob tem poudaril, da ni nihče varen pred covidom, sicer pa covid praviloma težje prebolevajo starejši od 50 let.
Kot je dejal, se v prihodnjih dneh obetajo večja druženja zaradi praznikov, zato je pozval k samozaščitnemu ravnanju. Vsak naj prispeva, kolikor lahko, da bomo ohranili normalno delovanje zdravstvenega sistema, saj so kapacitete omejene, je bil jasen Jereb.
Po njegovih besedah v bolnišnici trenutno zdravijo veliko starejših, za katere bi pričakovali, da bodo cepljeni, a niso. Na navadnih oddelkih je trenutno 42 polno cepljenih oseb in 119 necepljenih. V enotah intenzivne nege je 75 odstotkov bolnikov necepljenih, je poudaril Jereb. "Pozivam vse državljane k cepljenju, razen ko to ni mogoče iz objektivnih razlogov. Ne sledite strokovno neargumentiranih razlagam. Premagajte strah," je dodal.
Opozoril je, da bolnišnično oskrbo potrebujejo tudi bolniki z drugimi boleznimi, zato v UKC ves čas lovijo ravnovesje med covidno in necovidno dejavnostjo. Za covidne bolnike imajo pripravljenih skupno 62 intenzivnih postelj, če bomo to presegli, bo katastrofa, je ocenil.
Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjana Mrvič je pojasnila, da imajo na kliniki trenutno hospitalizirane štiri otroke s covidom-19, med njimi so tudi novorojenčki. Kot pediatrinja se je pridružila Jerebovemu apelu, naj se nihče, še posebej pa starši manjših otrok, med prazniki ne udeležuje večjih druženj. Poleg koronavirusa se hitro širijo tudi druge respiratorne virusne okužbe.
Po njenih besedah so zaradi respiratornih virusnih okužb že zdaj polni vsi otroški oddelki. "Starši lahko največ naredijo s tem, da otrok ne vozijo v nakupovalna središča, naj se ne družijo z drugimi otroki, starejši sorojenci pa naj ostanejo doma," je še dodala.
UKC Maribor: Čim manj druženja
Iz UKC Maribor medtem sporočajo, da smo zdaj v fazi, ko morajo državljani sprevideti pomembnost oz. resnost situacije. Državljane pozivajo, naj se med prazniki čim manj družijo. "Obiski grobov so pomembna stvar, ampak apeliramo, naj potekajo posamično. Ljudje pa naj začnejo razmišljati, da to, kar govori stroka glede cepljenja in ostalih ukrepov, ni govorjenje na pamet, temveč ima resne strokovne podlage. Smo v globoki krizi," so poudarili na novinarski konferenci.
Strokovni direktor Matjaž Vogrin je poudaril, da se število covidnih bolnikov zelo hitro povečuje, zato bodo v skladu v dogovorom na nacionalni ravni morali dodatno povečati zmogljivosti za te bolnike. Od danes morajo zagotavljati prostor za 60 akutnih bolnikov in 32 v intenzivni terapiji, od sredine naslednjega tedna pa za 70 akutnih ter 34 bolnikov v intenzivni negi.
"To za nas pomeni izjemen napor, saj kader in oprema, ki so sicer namenjeni obravnavi drugih bolnikov, ne morejo biti več uporabljeni tam, pač pa jih potrebujejo za obravnavo covidnih bolnikov," je dejal Vogrin. Po njegovih besedah je za več kot deset odstotkov zmanjšano delo na drugih oddelkih. Pri tem po njegovem mnenju najbolj trpijo bolniki, ki sicer lahko nekoliko počakajo, saj ne potrebujejo takojšnje hospitalizacije, a ker kriza traja že leto in pol, se njihove težave kopičijo.
Na kirurgiji sicer ves čas normalno teče urgentna služba, prav tako nemoteno obravnavajo onkološke bolnike, medtem ko je kirurgija v tem trenutku nekje na 70 odstotkih, ostali nenujni posegi pa že odpadajo. Podobno po Vogrinovih besedah velja tudi na drugih oddelkih. Še naprej je ozko grlo intenzivna terapija, za katero imajo skupaj na voljo 59 postelj, od tega so jih 32 na novo dobili v času epidemije covida-19, a so morali oskrbo zagotoviti brez dodatnega kadra. Na covidnih oddelkih je trenutno okoli 150 medicinskih sester in 40 zdravnikov.
Predstojnica pljučnega oddelka Dušanka Vidovič je ob tem opozorila, da so že več kot mesec dni zasedeni več kot stoodstotno, predvsem na račun respiratornih okužb, ki niso povezane s covidom-19 in prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Ostali njihovi bolniki so onkološki, zato je manevrskega prostora za krčenje programov v pulmologiji zelo malo.
Vindišar: V enem tednu se je število sprejemov v bolnišnice povečalo za 64 odstotkov
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na današnji vladni novinarski konferenci uvodoma povedal, da se naš zdravstveni sistem v tem trenutku srečuje s številnimi izzivi. Predstavil je razmere v bolnišnicah. 15 slovenskih bolnišnic je imelo pred epidemijo 6079 standardnih bolniških postelj in 233 intenzivnih postelj. V času epidemije smo za covidne paciente največ postelj – 1198 navadnih in 220 intenzivnih – namenili novembra lani.
S povečevanjem števila okuženih se povečuje tudi število hospitalizacij. Pred enim letom smo zabeležili 160 sprejemov v bolnišnice v enem dnevu, kar je največ doslej, v tem valu pa je bilo za zdaj največ sprejetih 87 pacientov. Na intenzivni oddelek so v enem dnevu do zdaj največ pacientov sprejeli decembra lani, in sicer 26., 22. oktobra letos pa so v intenzivno enoto sprejeli 16 bolnikov.
V zadnjih dveh tednih se hitro povečuje število sprejetih pacientov v bolnišnice. Od 15. do 21. 10 je bilo v bolnišnice sprejetih 288 pacientov, od 22. do 28. 10. pa že 477. V enem tednu se je tako število sprejemov povečalo za 64 odstotkov. Kot je poudaril Vindišar, za obravnavo enega pacienta na intenzivnem oddelku dnevno potrebujemo enega zdravnika in dve medicinski sestri. To pomeni, da trenutno potrebujemo več kot 100 zdravnikov in več kot 250 medicinskih sester samo za obravnavo najtežje bolnih covidnih pacientov.
"Vse, kar sem predstavil, so le številke. Vendar se moramo zavedati, da se za vsako številko skrivajo težke zgodbe posameznikov. Njihove zgodbe se za vas izgubijo skozi prizmo statistike, zame pa postanejo resnične, ko kot zdravnik stopim na oddelek in jim pogledam v oči," je dejal Vindišar.
Zato bodo danes sprejeli odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije. Izvajalci na vseh nivojih bodo tako zagotavljali izvajanje vseh zdravstvenih storitev šele po tem, ko bodo zagotovili dogovorjene kapacitete za covidne bolnike. Odredba pa ob tem še določa, da bo kljub temu treba zagotavljati zdravstvene storitve pod stopnjo nujno in zelo hitro, onkološke storitve in zdravstvene storitve za nosečnice, porodnice, novorojenčke ter otroke.
Ob prihajajočih praznikih je Vindišar še pozval k odgovornemu ravnanju, med drugim je tako pozval k izogibanju množičnih druženj, nošnji mask v zaprtih prostorih. Odločitve o popolnem zaprtju države pa za zdaj še niso sprejeli.
Fafangel: Če bomo danes ravnali drugače, bomo že čez dva dni videli rezultate
Mario Fafangel iz NIJZ je včeraj ocenil, da stanje ni tako črno kot lani, saj da je cepljenje opravilo svoje. Ob tem je poudaril, da bi ob naraščanju okužb vsak odločevalec posegel po zasilni zavori. Ta zasilna zavora je zaprtje, kot pravi, pa to ni rešitev, temveč odločitev, v katero si potisnjen, ko nimaš drugih možnosti.
"Ni ključnih le naslednjih 14 dni. Najkrajša inkubacija covida je dva dni. Če bomo danes ravnali drugače, bomo že čez dva dni videli rezultate," je še dejal in dodal: "Zadeve lahko spremenimo že danes, vendar se moramo za to odločiti. Stopiti moramo skupaj."
KOMENTARJI (1233)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.