Cepivo bi lahko bili pripravljeno v letu dni, toda 'virus morda nikoli ne bo povsem izginil'

Dr. Mark Ryan, vodja oddelka za izredne razmere pri WHO, je dejal, da je nesmiselno predvidevati, kdaj bo virus 'odšel'. Povedal je, da tudi v primeru, če bi znanstveniki cepivo odkrili, bi bil nadzor virusa zelo zahteven podvig. 

"Zelo pomembno se je zavedati, da bi virus, s katerim imamo opravka sedaj, lahko postal samo še eden od endemičnih virusov v naših skupnostih, ki pa nikoli ne bo zares odšel," je v Ženevi povedal Ryan. "Tudi HIV ni izginil, vendar smo se z njim naučili živeti."

Kot je povedal, po svetu trenutno razvijajo več kot 100 prototipov potencialnih cepiv, vendar obstajajo tudi bolezni, kot so denimo ošpice, ki kljub uporabi cepiva še vedno niso izkoreninjene. "Nihče ne more napovedati, kdaj bo bolezen izginila, če sploh." Opozoril je tudi pred tveganji sproščanja ukrepov. 

Združeni narodi so medtem opozorili, da je pandemija močno vplivala tudi na psihično zdravje ljudi, predvsem v državah, kjer na tem področju nimajo dovolj zdravstvenih kapacitet. Epidemiologinja Mari van Kerkhove, ki je prav tako sodelovala na tiskovni konferenci WHO v Ženevi, je povedala, da se "moramo sprijazniti z dejstvom, da bo potrebnega kar nekaj časa, da se spravimo iz te epidemije".

Ema: Cepivo bi bilo lahko pripravljeno v letu dni

Evropska agencija za zdravila (Ema) je danes sporočila, da bi bilo lahko cepivo proti novemu koronavirusu pripravljeno v letu dni. Gre za optimističen scenarij na podlagi podatkov s kliničnih testov, ki so v teku.

"Vidimo možnost, da če bo šlo vse po načrtih, bi bila lahko nekatera cepiva pripravljena na odobritev v letu dni," je dejal predstavnik agencije Marco Cavaleri."To so samo napovedi na podlagi tega, kar vidimo. Toda še enkrat moram poudariti, da je to najugodnejši scenarij. Vemo, da vsa cepiva, ki se jih razvija, morda ne bodo prišla do odobritve in bodo izginila," je dodal. Prav tako je opozoril, da lahko pride do zamud.

V Emi so sicer nekoliko skeptični glede poročil, da bi bilo lahko cepivo morda pripravljeno že septembra. Prav tako so ublažili strahove Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da virus morda ne bo nikoli izginil. "Menim, da je še malo prezgodaj govoriti o tem, vendar imamo dober razlog, da smo lahko optimistični, da bodo nekatera cepiva uspela," je dejal Cavaleri. "Presenečen bi bil, če na koncu ne bomo imeli cepiva proti covidu-19," je dodal.

Evropski poslanci o združljivosti aplikacij za sledenje okužbam

Evropski poslanci so se v današnji razpravi o uporabi aplikacij za pametne telefone pri omejitvi širjenja covida-19 strinjali, da mora biti njihova uvedba koordinirana na ravni EU in da morajo biti združljive med seboj. Izpostavili so tudi pomen varovanja zasebnosti in osebnih podatkov. Z njimi se je strinjal tudi evropski komisar Didier Reynders.

Andreas Schwab je na plenarnem zasedanju v Bruslju v imenu Evropske ljudske stranke (EPP) izrazil prepričanje, da bodo aplikacije prepričale ljudi, če bodo prejeli informacije, ki bodo uporabne zanje. Po njegovih besedah morajo tovrstne aplikacije delovati po vsej Evropi in biti združljive med seboj. Izpostavil je še anonimnost uporabnikov in varnost pred kibernetskimi napadi.

Tudi Karen Melchior iz vrst liberalcev (Renew) je poudarila pomen združljivosti aplikacij na ravni EU ter koordiniranega pristopa. To je po njenem mnenju ključno za etično, transparentno in varno uporabo tovrstnih orodij. Na zasedanju, ki ga večina evroposlancev spremlja od doma, je izpostavila tudi pomen varovanja osebnih podatkov in zasebnosti.

Italijanska vlada s 55 milijardami evrov pomoči gospodarstvu

Italijanski premier Giuseppe Conte je v sredo predstavil 55 milijard evrov vreden paket pomoči ob izbruhu koronavirusa. Vseboval bo ukrepe za pomoč gospodarstvu, posameznikom in družinam, zdravstvenemu sistemu in šolam. "Na tem smo delali noč in dan," je dejal Conte.

Paket bo vključeval ukrepe med drugim za turizem, kmetijstvo, gradbeništvo in kulturo. Predvidena je podpora za brezposelne in družine, med drugim plačila za varstvo otroka v času zaprtja šol in vrtcev. Predvidena je večmilijardna podpora zdravstvenemu sistemu in šolam, pomoči bodo deležna tudi mala in srednje velika podjetja.

Španski otoki zahtevajo odprtje mej za turiste

Med turisti priljubljeni Kanarski in Balearski otoki so pozvali Madrid, naj kmalu odpre meje za turistična potovanja. Če ne bodo zagnali turizma, bodo ljudje pahnjeni v revščino, je danes opozorila poslanka Kanarske koalicije Ana Oramas. 

Oramasova se je zavzela za vzpostavitev varnih turističnih koridorjev med Kanarskimi otroki in tistimi državami, ki nimajo več veliko težav s koronavirusom. "Je precej bolj varno, če na primer na Fuerteventuri pristane letalo z Norvežani, Islandci ali Avstrijci, kot pa če pridejo k nam ljudje iz Madrida ali Barcelone," je dejala. 

Turizem predstavlja na Kanarskih in Balearskih otokih okoli 35 odstotkov gospodarstva, karantena za prišleke iz tujine pa je za turizem pogubna. Balearski minister za turizem Iago Negueruela je zato zahteval, naj bo karantena začasna in tako kratka, kot je to le možno. Madrid sicer uvaja 14-dnevno karanteno za prišleke iz tujine, ki bo pa v veljavi tako dolgo, kot bodo v državi izredne razmere. Trenutno se te iztečejo 23. maja, jih bo pa vlada verjetno podaljšala do konca junija. Toliko časa Španci tudi ne bodo smeli potovati v drugo regijo, popuščali pa naj ne bi tudi pri tujcih. 

Trump za odprtje šol

Novinarskih konferenc delovne skupine Donalda Trumpa proti novemu koronavirusu ni več. Mediji poročajo, da Trump tudi ne sodeluje več na sestankih zdravstvenih strokovnjakov. Zanima ga le še ponovni zagon ekonomije pred predsedniškimi volitvami novembra letos. Predsednik ZDA je v sredo dejal, da morajo po državi odpreti šole in zavrnil mnenje direktorja nacionalnega inštituta za zdravje Anthonyja Faucija, ki je v torek v senatu dejal, da je odpiranje šol pred iznajdbo cepiva nevarno. Trump je za ameriško televizijo Fox News dejal, da se niti najmanj ne strinja s Faucijem.

Trump in njegovi podporniki dilemo o odpiranju ekonomije oziroma odpravljanju ukrepov proti širitvi pandemije prikazujejo v političnih barvah. Demokrate obtožujejo, da želijo uničiti ekonomijo, ker želijo škodovati Trumpu pred volitvami.

Razmere v New Yorku so se občutno umirile

Demokratski guvernerji to zanikajo in trdijo, da upoštevajo mnenja znanosti in zdravstva. Nekateri, kot je newyorški guverner Andrew Cuomo, si to lahko privoščijo, drugi so pod hudim pritiskom. New York s 340.000 okužbami in 27.477 mrtvimi ostaja daleč najbolj prizadeta zvezna država ZDA in prebivalci zaupajo postopnemu odpiranju ekonomije na osnovi podatkov.

Ti kažejo, da se položaj izboljšuje, saj že tri dni zapovrstjo na dan umre manj kot 200 ljudi, novih hospitalizacij pa je manj kot 500 na dan. Na vrhuncu krize jih je bilo več tisoč, smrti pa do po tisoč na dan. Po določenih okrožjih države New York bodo v petek ponovno zagnali določeni dejavnosti, kot so trgovine, gradbeništvo in druge, dovoljena pa bo tudi določena vrsta rekreacije, kot je tenis.

Demokratski guverner Minnesote Tim Waltz je pod večjim pritiskom in je dejal, da od ponedeljka več ne velja njegov ukaz prebivalstvu, naj ostane doma. "Še vedno je varneje in pametneje ostati doma, ampak večno tako ne gre naprej," je dejal in napovedal, da bo dovoljeno združevanje do deset ljudi, bari in restavracije pa se lahko odprejo z omejitvami kapacitet. V Minnesoti je 13.000 okužb in 638 smrti.

Pod še večjim pritiskom se je znašel demokratski guverner Wisconsina Tony Evers, saj je državno vrhovno sodišče njegov ukaz ljudem, naj ostanejo doma, v sredo razglasilo za neustavnega. Tožbo so vložili republikanci v državnem kongresu, vrhovno sodišče Wisconsina pa ima konservativno večino. V Wisconsinu so doslej našteli 10.900 okužb in 421 smrti.

Republikanski guverner Marylanda, kjer je do srede zvečer ob 34.800 okužbah umrlo 1809 ljudi, je dovolil odprtje vseh trgovin, ampak le do 50-odstotne zasedenosti kapacitet kupcev, zagnal je predelovalno industrijo, dovolil maše v cerkvah in druge dejavnosti.

Njegov kolega Mark Gordon je v Wyomingu dovolil odprtje restavracij in barov, pri čemer morajo zaposleni nositi maske in se redno testirati na okužbo z novim koronavirusom. V Wyomingu so sicer našteli le 688 okužb in sedem mrtvih.

Podobno se dogaja tudi po drugih ameriških zveznih državah, ki previdno rahljajo ukrepe proti širitvi pandemije. V Los Angelesu so prebivalce navdušili z odprtjem plaž, a seveda ob upoštevanju varnostne razdalje.

Za nadomestilo za brezposelnost v ZDA zaprosili še skoraj trije milijoni ljudi

Delno odpiranje gospodarstev v nekaterih zveznih državah ZDA ni zmanjšalo pritiska na trg dela, saj je za nadomestilo za brezposelnost v prejšnjem tednu zaprosilo še dodatnih 2,981 milijona Američanov. Skupen davek pandemije novega koronavirusa je tako v dveh mesecih porasel na uradnih 36,5 milijona vlog za podporo za brezposelnost.

Sistem za plačevanje podpore brezposelnim je še vedno preobremenjen, saj ni bil vzpostavljen za take navale, tako da nekateri čakajo na potrditev vloge že mesec dni. Največ težav imajo na Floridi. 

Naslednja epidemija bi lahko izbruhnila v Amazonskem pragozdu

Brazilski ekolog David Lapola je opozoril, da bi naslednja pandemija lahko izbruhnila v Amazonskem pragozdu. Ljudje namreč zaradi obsežnega krčenja gozda vse bolj posegajo v življenjski prostor živali, iz katerih verjetno izvira tudi novi koronavirus.

Znanstveniki opozarjajo, da urbanizacija območij, na katerih je bila nekoč divjina, prispeva k pojavu zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka.

Med njimi je tudi covid-19, ki ga povzroča novi koronavirus, za katerega znanstveniki domnevajo, da se je pojavil pri netopirjih in nato prenesel na ljudi v kitajski provinci Hubej, kjer poteka hitra urbanizacija.

Lapola, ki preučuje, kako dejavnosti človeka preoblikujejo bodoče ekosisteme tropskih gozdov, meni, da takšni procesi potekajo tudi v Amazoniji. "Amazonija je velik zbiralnik virusov," je dejal. Po njegovem mnenju je bolje, da ne preizkušamo sreče. Največji pragozd na svetu izginja skrb zbujajoče hitro. Lani se je v Braziliji krčenje povečalo za 85 odstotkov na več kot 10.000 kvadratnih kilometrov, kar je za pol površine Slovenije.