Svet za nacionalno varnost (SNAV) se je na današnji seji seznanil s problematiko aktualne zakonodaje za primer nalezljivih bolezni in državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije in ju ocenil kot neustrezne oz. pomanjkljive. Za morebiten drugi val epidemije bo zato vlada na podlagi izkušenj prvega vala epidemije pripravila ustrezen državni načrt v smeri jasnih navodil, osnutkov odlokov, razmejitev pristojnosti in zadolžitev posameznih ministrstev in organov v sestavi, kar bi skupaj s spremembo zakonodaje omogočalo učinkovitejši boj v primeru drugega vala epidemije, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zato bo vlada vse resorje pozvala, da pripravijo predloge, kaj je potrebno storiti, da se pripravi državni načrt do sredine junija, ko ga bo potrebno sprejeti in tudi pripraviti na morebitno realizacijo.
"V načrtu manjkajo izvedbeni akti (odloki, navodila, usmeritve) in ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo. Vlada bo to popravila in dopolnila načrt," je na Twitterju zapisal obrambni minister Matej Tonin.
Da državni načrt potrebujemo, soglaša tudi prvak največje opozicijske stranke LMŠ Marjan Šarec, ki je bil vabljen na sejo. "Dejstvo pa je, da nikoli ne bo takega načrta, ki bi zaobjel vse možne situacije," je še dejal. Zato je sam izpostavil željo po razpravi predvsem o aktualni epidemiji covida-19 oziroma novega koronavirusa. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem po seji, bi bilo dobro natančneje vedeti, kakšni bodo ukrepi ob postopnem odpiranju javnega življenja. Po njegovem mnenju bi bilo dobro pripraviti določeno časovnico, kot so to storile nekatere druge države. Videti je namreč, da je "rahljanje ukrepov nekoliko stihijsko", je dejal.
Prav tako so nekateri ukrepi po njegovi oceni nekoliko nejasni. Tako je denimo vprašanje, kako bodo lahko v lokalih za isto mizo sedeli samo člani istega gospodinjstva, sodelavke in sodelavci, ki se družijo ves dan, pa ne bodo mogli iti skupaj na malico. A o teh ukrepih po Šarčevih besedah niso govorili. Prav tako ne o vprašanjih, povezanih z nabavami zaščitne in druge opreme, potrebne v tokratni epidemiji.
Vprašanje 5G tehnologije za vlado predstavlja vprašanje nacionalne varnosti
SNAV je obravnaval tudi oceno tveganj kibernetske varnosti v zvezi s tehnologijo 5G. Kot pravijo, digitalna infrastruktura v sodobnih družbah ne bo zadevala le varnostnega sektorja, ampak tudi civilno sfero, zato bo odločitev o načinu njene vzpostavitve strateška, ne le tehnološka. Državni zbor je v strategiji nacionalne varnosti informacijsko-kibernetske grožnje opredelil kot eno ključnih groženj. "Pri tehnologiji 5G govorimo o neposrednem vplivu tako na kritično infrastrukturo kot tudi na državljane, zato vprašanje 5G tehnologije za Vlado RS v prvi vrsti predstavlja vprašanje nacionalne varnosti," so zapisali na vladi.
Sklenili so, da potrebuje Slovenija skupen in celovit pristop na področju kibernetske varnosti. Ker gre za področje, ki je bilo v preteklosti precej zapostavljeno, je treba pripraviti odgovore na nekatere ključne dileme. "Vlada RS želi vzpostaviti enotne kriterije za državne institucije na področju kibernetske varnosti, saj so le-ti trenutno precej razpršeni in nedorečeni. Ključna ministrstva bodo morala z vidika kibernetske zaščite pripraviti načrte za delovanje v morebitnih kriznih razmerah zaradi kibernetskih napadov. Prav tako bo Vlada RS v okviru predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 za eno od strateških tem določila digitalizacijo, znotraj nje pa kot prioritetno vprašanje ravno kibernetsko varnost."
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.