Obrambni minister Matej Tonin je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede predloga prvega epidemiologa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla dejal, da bi v določenem delu po njegovih besedah lahko angažirali tudi Slovensko vojsko. Se pa ob tem sprašuje, kako bi slovenska javnost sprejela to, da bi jih klicali vojaki in jih spraševali po stikih.
Druga možnost je, da bi sledenje stikom organizirali v obliki javnih del, tretja pa, da bi uporabili sistem mobilizacije civilne zaščite, je povedal minister. Sistem je namreč naravnan tako, da je denimo za primere naravnih nesreč mogoče angažirati ljudi v civilno zaščito, torej bi jih iz nekih drugih služb preusmerili v klicni center.
Četrta možnost je po ministrovih besedah najem profesionalnega klicnega centra. V zvezi s tem se je že oglasilo kar nekaj podjetij, ki imajo v Sloveniji klicne centre, primerno tehniko in usposobljene ljudi. Tako bi lahko takoj začeli delo, le NIJZ bi jim moral dati usmeritve, kako naj sledenje stikom izvajajo.
Možnosti so bile torej dane, Fafangel pa se mora odločiti, katera bi bila najprimernejša. Kot je dodal Tonin, pa se sam ne spušča v to, ali obstajajo kakšne notranje rezerve na NIJZ. Te rezerve je namreč na novinarski konferenci omenil premier Janez Janša. Kot je dejal, je na inštitutu zaposlenih več kot 500 ljudi, od tega se jih z epidemijo ukvarja 20 odstotkov. Se pa direktor Milan Krek po njegovih informacijah trudi, da bi te rezerve primerno organiziral.
Janša: Tisoč novih ljudi na NIJZ pač ne bomo zaposlili
Janša je sicer povedal tudi, da je Fafangel najprej predlagal, naj se za potrebe sledenja stikom na novo zaposli tisoč ljudi. "V Sloveniji na novo zaposliti tisoč ljudi, redno po postopkih, ki veljajo ... v tem času bo epidemija končana, tudi če smo pesimisti," je dejal. "Prvi predlog je bil zavrnjen. Tisoč novih ljudi na NIJZ pač ne bomo zaposlili, ker za to ni možnosti niti potrebe, ampak se da to rešiti na drugačen način."
Opozoril je tudi, da je to samo en del problema – prvi je sledenje stikom, drugi pa nadzor nad karantenami. "Ta problem smo poskušali reševati v mandatu prejšnjega ministra za zdravje, pa nekako ni šlo. Zdaj, ko je nov minister, je bil predlog relativno hitro dan na vlado, ta ga je podprla in računamo, da bo DZ sprejel spremembe Zakona o nalezljivih boleznih v najkrajšem času po skrajšanem postopku in bo tudi ta nadzor možen. Ker če nadzor ni možen, je tudi sledenje stikom samo polovica opravljenega dela."
Spomnimo, Fafangel je včeraj na Twitterju napisal, da je sit kritik, ki letijo nanje. Epidemiologi smo vedno pripravljeni koordinirati sledenje stikov, je poudaril, a je za to nujno zagotoviti namensko plačani kader, težava pri tem pa so informacijska tehnologija, lokacija in varovanje osebnih podatkov. "Vse to stane, predlagali smo večkrat. Čakamo," je sporočil.
Na vprašanje, ali v prihodnje morda načrtujejo kadrovske okrepitve na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in zdravstvenem inšpektoratu, je je odgovoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar. Povedal je, da je leto življenja z epidemijo covida-19 pokazalo, da je skoraj nemogoče imeti dovolj kadra, s katerim bi lahko obvladovali vsak stik. Ob tem je poudaril cilj opolnomočenja prebivalcev, da bodo lahko samo upravljali epidemijo na varen način, epidemiološka služba pa je tista, ki pomaga usmerjati epidemijo.
KOMENTARJI (421)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.