Laboratoriji delajo s polno paro, kaj bo jeseni? 'Največji problem je dobava reagentov'

V ozadju številk, ki jih vsakodnevno sporoča vlada, je delo na odvzemnih točkah in ustanovah. In še pomembneje - delo v laboratoriju. Ko smo 27. januarja širjenje virusa na Kitajskem še spremljali, kot da je daleč stran, je mikrobiološki laboratorij že opravil prvi test. Od marca pa je število testiranj naraslo na več kot 129.000.

Če so v času epidemije preverjali samo prisotnost novega koronavirusa, zdaj v mikrobiološkem laboratoriju opravljajo diagnostiko še za več kot 500 bolezni in najbolj zaskrbljujoče, pravijo strokovnjaki, je, da prihaja jesen. Na listi skrbi pa kadri, material in finance, obseg testiranj je namreč bistven. 

V laboratoriju so že zdaj na robu zmogljivosti. Kaj torej prinaša jesen? "Priprave, ki so trenutno v teku, delajo vse v smeri, da bi število testiranj lahko povečali," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Miroslav Petrovec iz Mikrobiološkega laboratorija."Bojimo se, da načrtovano povečanje za 1000 testov na dan nikakor ne bo dovolj. Imamo v orisih številne scenarije, ki predvidevajo tudi dva- do trikratnik povečanja." 

"Pred nami je jesen, za katero si ne upamo napovedovati, kako se bo iztekla." Dodal je, da z generalnim direktorjem UKC Ljubljana že dlje časa preučujejo različne scenarije, kako bi poskrbeli za bolnišnice in druge ustanove, ki bodo morale vedeti, kakšno je zdravstveno stanje njihovih zaposlenih in oskrbovancev. V času zime ostalih obolenj namreč ne bodo morali obravnavati tako kot pretekla leta."Lani je naš inštitut za gripo opravil od 6000 do 7000 testov, ki so bili večinoma na voljo v eni uri. Od januarja do danes smo jih naredili 60.000. In to potem, ko se je sezona gripe že iztekla. Sedaj pa gremo v novo sezono s covidom in vsemi ostalimi virusi, ki bodo prišli, kot so prišli vsako leto," dodaja Petrovec. 

Ta trenutek moramo po njegovih besedah pripraviti kapacitete za testiranje, a sam največji problem vidi v dobavi reagentov. "V tem trenutku ne dobivamo več kot dve tretjini reagentov, ki bi jih potrebovali. Prisiljeni smo delati ročno, kar pomeni več kadra in daljše čakanje na izvide." A hitri rezultati izvidov so ključni, še posebej, ko je ogroženo posameznikovo življenje. 

Petrovec pravi, da edino podjetje, ki proizvaja edini pogojno zanesljiv t. i. hitri test, ki je gotov v eni uri in desetih minutah, ne more zagotavljati zadostne količine niti za Slovenijo, niti za Evropo, niti za svet. Hitre teste bodo tako ohranili za najtežje bolne.

Ali bi se lahko zgodilo, da bi bili zaradi pomanjkanja reagentov in testov prisiljeni v omejevanje, racionalizacijo testiranj? "Ta možnost ni izključena. To bi bil velik korak nazaj. Seveda bi imeli prednost bolniki, ki morajo biti nujno sprejeti v bolnišnico." 

Kako pa Slovenija trenutno obvladuje situacijo, so ukrepi zadostni? Petrovca najbolj skrbijo druženja, prav zaradi tega se sredi poletja,"ko nikoli do sedaj nismo imeli izbruhov nobenega od virusov, soočamo z izbruhom covida". Skrbi ga, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se bodo ljudje vrnili v zaprte prostore ob drugačnih vremenskih razmerah.

Koliko časa bo virus še z nami, s cepivom ali brez? "Ta napoved je zelo nehvaležna. Po tem, kar sedaj vem, bi si upal trditi, da prej kot v letu ali dveh ne bomo imeli realnih odgovorov. Še danes nimamo odgovora o imunosti. Vemo, da cepiva, ki jih razvijajo, sprožijo imunski odgovor, ne vemo pa, kako dolgo bo ta imunski odgovor trajal. Po tem, kar vidimo pri naših bolnikih, je odgovor zelo različen. Nekateri bolniki po nekaj mesecih nimajo več dokazljivih zaščitnih teles. Sam nisem optimist, da bi se virusa lahko, tudi ob cepivu, znebili v letu ali dveh."