Svetovni dan svobode medijev poziva k novinarstvu brez strahu in uslug

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je države članice Sveta Evrope pozvala, naj se izognejo nepotrebnim omejitvam svobode medijev v času epidemije. "Vlade se soočajo z velikimi izzivi med krizo zaradi covida-19, vendar pa razmer ne smejo izkoristiti za utišanje ali omejevanje novinarjev," je zapisala v sporočilu za javnost.

V Evropi narašča trend zastraševanja novinarjev, stanje na področju svobode medijev pa je bilo v letu 2019 zelo nezadovoljivo, so v nedavno objavljenem letnem poročilu na platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev opozorile organizacije, ki se zavzemajo za svobodo medijev.

V slovenskih medijih vlada negotovost. Čeprav se je prav v epidemiji covida-19 pokazal izjemen pomen medijskega obveščanja, interventni ukrepi vlade ne prinašajo posebnih pomoči medijem, ki jih pesti upad prihodkov. So pa mediji dočakali vladno oceno, da ima večina od njih komunistično poreklo.

Spomnimo. Slovenska vlada je Svetu Evrope posredovala pismo, v katerem je med drugim zapisala, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima. V pismu je med drugim opozorila, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja.

Šlo je za odgovor na objavo na Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s konca marca. Ta je opozorila na tvit premierja Janeza Janše, v katerem je ta Radioteleviziji Slovenija (RTVS) očital, da širi laži, in ocenil, da jih je preveč in so predobro plačani.

Društvo novinarjev Slovenije: Vlada je v kriznem času prezrla vse pozive po pomoči medijem

V Društvu novinarjev Slovenije so ob svetovnem dnevom svobode medijev opozorili, da je slovenska vlada za razliko od vrste evropskih držav, ki so v kriznem času epidemije že sprejele ali še uveljavljajo pakete pomoči medijem, prezrla vse pozive po pomoči in se odločila, da ne bo zagotovila niti s pogodbami zavezujočih izplačil javnega denarja. V Združenju novinarjev in publicistov pa so opozorili, da v Sloveniji kljub formalni medijski svobodi medijska ponudba kot celota ne zagotavlja uravnoteženosti in potrebne opore razvoju demokracije. Glavni problem slovenskih medijev je po analizah združenja pomanjkanje pluralizma.

Razburjenje je izzvalo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Kot so zapisali, bodo, ko bodo dobili zahtevke za izplačilo, izplačali do 30 odstotkov sredstev.

Preostala sredstva bodo izplačevali po sprejetju rebalansa proračuna. Ob tem je minister Vasko Simoniti napovedal, da bodo morali zaradi neizogibne recesije revidirati vse razpisne pogodbe. Po njegovih besedah noben od medijev zaradi tega zaenkrat ni ogrožen, saj 30-odstotno izplačilo "pokrije štiri mesece".

V Medijski zbornici, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so zaradi Simonitijevih pojasnil "zelo zaskrbljeni in razočarani". Kot je za STA dejal njen predsednik Rajko Djordjevič, so ministrove besede, da noben medij ni ogrožen, "izjava dneva ali kar Bob leta 2020", saj je stanje alarmantno.