Svetovni dan fizioterapije: ko te covid-19 'odreže' celo od gibanja

S preprekami ob ukrepih za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom se spoprijemajo tudi fizioterapevti. V Sloveniji so ob letošnjem svetovnem dnevu fizioterapije (8. septembra) posebno pozornost zato namenili predvsem izzivom, ki jih je še posebej izpostavil čas epidemije in ki jih je covid-19 prinesel njihovemu delovanju. Delo fizioterapevtov je bilo namreč več kot dva meseca zaradi razmer močno oteženo, posledice pa so se pokazale tako pri pacientih po poškodbi kot pri starejši populaciji ter drugih.

"Fizioterapija je v času covid-19 še posebej pomembna. Po eni strani prispeva h krepitvi zdravja in preventivi pred boleznijo, saj so posamezniki z ustrezno fizioterapevtsko oskrbo bolj zdravi, obenem pa je tudi pomemben del okrevanja po poškodbah in boleznih, tudi tistih, ki so preboleli covid-19," opozarjajo v Združenju fizioterapevtov Slovenije (ZFS). "V Sloveniji želimo fizioterapevti ta dan nameniti večanju zavedanja o pomembnosti fizioterapije: o njenih koristih za zdravje ljudi in tem, kaj je še treba zagotoviti na nivoju sistema, da bo ustrezno prepoznana in dostopna," pravijo.

Zato so se člani ZFS v dneh okoli 8. septembra svoj čas in znanje odločili podariti ljudem v ranljivih okoljih, ki najbolj potrebujejo pomoč – po vsej Sloveniji so pripravili aktivnosti, s katerimi (predvsem) starejši populaciji nudijo fizioterapevtsko oskrbo. Zaradi oteženih razmer za delo je oskrba s fizioterapijo namreč zelo prizadeta predvsem pri starejših.

Predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije Tine Kovačič kot bistveno za fizioterapijo izpostavlja: "V času covid-19 se je še posebej pokazalo, da je nujna večja dostopnost fizioterapije, kar se močno kaže tudi pri starejši populaciji." Ta bi namreč "tako za tiste v domovih za starejše kot tiste, ki živijo doma, prispevala k njihovemu boljšemu zdravstvenemu stanju in s tem dolgotrajnejšemu aktivnemu in samostojnemu življenju".

Fizioterapevtov primanjkuje: po številu fizioterapevtov na število prebivalcev Slovenija pri repu evropskih držav

Zato pa so potrebni tudi sistemski premiki oziroma spremembe. "Na ta dan v Strokovnem združenju fizioterapevtov Slovenije želimo javnost opozoriti tudi na reševanje večdimenzionalne problematike na področju fizioterapije in hkrati ponuditi številne rešitve in predloge – predvsem Ministrstvu za zdravje RS – da nam podeli javna pooblastila, s čimer bi med drugim uvedli licence in vodili register fizioterapevtov," predlagajo. Po Kovačičevih besedah lahko zdaj namreč fizioterapevtske postopke izvajajo tudi nepooblaščeni poklici, pri čemer pa je po njihovem mnenju ogroženo tudi javno zdravje.

Zavzemajo se tudi za načrtovanje specializacij – kot imajo to urejeno zdravniki in zdravstveni kader na področju zdravstvene nege in babištva, pa tudi drugi fizioterapevti v evropskih državah.

"Fizioterapevti bi morali biti bolj povezani z družinsko medicino in tudi kadrovski normativi v domovih za ostarele bi morali biti ustreznejši," pravi predsednik združenja fizioterapevtov. Pri tem pa izpostavlja tudi, da je v Sloveniji v domovih za ostarele, kjer biva blizu 20.000 ljudi, prisoten en fizioterapevt na 150 oseb. Da bi zadostili minimalnim standardom, bi potrebovali najmanj štiri na 150 oseb.

V ZFS se zato zavzemajo tudi za učinkovito krajšanje čakalnih dob, zato predlagajo sprejetje kadrovskih normativov na vseh ravneh zdravstvenega varstva – tako na primarnem, sekundarnem kot tudi terciarnem nivoju. "Pripravili smo jih, potrdil jih je razširjeni strokovni kolegij za fizioterapijo pri ministrstvu za zdravje kot najvišji svetovalni organ."

Dejstvo je namreč, da je v Sloveniji še vedno premalo fizioterapevtov. "Po podatkih Eurostata smo na samem repu EU z 61 fizioterapevti na 100.000 prebivalcev. Medtem ko jih imajo na primer Malta, Švedska, Litva in Španija preko 100, Belgija, Nizozemska in Finska okrog 200, Nemčija, Norveška in Liechtenstein pa kar okrog 250 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev. Torej kar štirikrat več, kot jih imamo mi," ponazarja Kovačič. Kot dodaja, ga kot predsednika ZFS včasih sprašujejo, ali imamo v Sloveniji morda preveč šol. Odgovarja, da ne, ter da zaradi vseh teh številk verjame, da je poklic fizioterapevt poklic prihodnosti.

Čakalne dobe se podaljšujejo. Predlog: uvedba neposrednega dostopa pacientov do fizioterapije z možnostjo samonapotitve

Po podatkih združenja fizioterapevtov pa o pomanjkanju tega kadra pričajo tudi številke. Število čakajočih na fizioterapevtsko obravnavo na primarni ravni je – tako Kovačič – že leta 2018 preseglo številko 40.000. "Število se veča, povprečna čakalna doba je (prav tako na primarni ravni) v povprečju 140 dni. Seveda to variira. Recimo v subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo bolnikov z nerakavo bolečino v URI Soča je treba čakati več kot dve leti," navaja in dodaja, da je to seveda za nekoga, ki potrebuje obravnavo tukaj in zdaj in ki ima akutne bolečine, to absolutno predolga doba.

"Zaradi vseh teh številk predlagamo uvedbo neposrednega dostopa pacientov do fizioterapije – se pravi z možnostjo samonapotitve pacienta na fizioterapijo, brez napotitve vmesnega zdravnika, kot imajo urejeno v večini razvitih evropskih držav. Predlagamo tudi uvedbo patronažne fizioterapije v okviru timov za dolgotrajno oskrbo – torej zagotavljanje fizioterapevtskih storitev na domu, v lokalni skupnosti, kjer tudi prebivajo starejši. Določeni starejši se sicer odločijo za bivanje v domovih za starejše, ampak večina jih želi ostati doma, v domačem okolju. In zato je nujna ta sistemska rešitev v okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi."

Želijo si tudi vključitve diplomiranih fizioterapevtov v vse referenčne ambulante in v druge preventivne programe, ki zajemajo telesno dejavnost po principih večdisciplinarnega pristopa.

"Seveda si želimo, da nas ZZZS in ministrstvo za zdravje obravnavata kot enakovredne partnerje pri pogajanjih za splošni dogovor. Vso to podporo si želimo predvsem z razlogom, da bomo fizioterapevti tako v javnem zdravju kot zasebnem sektorju v prihodnje res omogočali varne, kakovostne fizioterapevtske storitve vsem državljanom Republike Slovenije, ki jih potrebujejo," je še navedel predsednik združenja.

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva fizioterapije je bila sicer po vsem svetu Rehabilitacija v času covid-19. "Zaradi tega smo se kot ZFS odločili, da ta dan obeležimo ravno med oskrbovanci domov za starejše oziroma v okolju, kjer živijo. Zdi se nam namreč, da je to najbolj ranljiva skupina ljudi, in verjamemo, da lahko z našim strokovnim znanjem ustrezno ukrepamo in pripomoremo ne samo k zdravljenju in rehabilitaciji tovrstnih bolnikov oziroma tovrstne ranljive populacije, ampak tudi predvsem h krepitvi zdravja in preventivi," pa izpostavi predsednica Sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri ZFS in predstavnica NIJZ Andrea Backović Juričan.

Po podatkih, ki jih je navedla, temu namreč potrjuje tudi število okuženih v domovih za starejše: od prve uradno potrjene okužbe (4. marca) pa do 6. septembra je v Sloveniji v domovih starejših občanov za koronavirusno boleznijo zbolelo (oziroma je potrjenih primerov) 573 oseb, od tega 399 oskrbovancev.

Backović Juričanova je v nadaljevanju predstavila tudi nekaj aktivnosti oziroma dogodkov, ki jih te dni pripravljajo slovenski fizioterapevti:

Ob tej priložnosti so v ZFS osvetlili in predstavili tudi nekatere sodobne pristope k izvajanju terapij. V času covid-19 se v svetu in tudi že v Sloveniji vse bolj uveljavlja fizioterapija na daljavo – te dni so jo pilotno 'zagnali' tudi v Zdravstvenem domu (ZD) dr. Adolfa Drolca Maribor. Ta sicer zahteva posebne organizacijske in strokovne pristope, dolgoročno pa lahko pomeni velik premik k dostopnosti fizioterapije za še večji del populacije.

"V ZD dr. Adolfa Drolca Maribor se zavedamo, da epidemija žal ni prinesla veliko dobrih stvari; čakalne dobe so se – tako kot v drugih segmentih zdravstva – tudi v fizioterapiji na žalost podaljšale. Na nacionalnem nivoju so sicer določene najdaljše dopustne čakalne dobe, a tukaj je morda pomembno, da se vprašamo: ali so najdaljše dopustne čakalne dobe dopustne tudi za tiste paciente, ki v tem trenutku čakajo na obravnavo?" pa trenutni položaj ponazarja Alen Pavlec, predsednik Sekcije študentov fizioterapije in aktiven član ekipe za fizioterapijo na daljavo v ZD Adolfa Drolca Maribor, ki je sicer kot fizioterapevt zaposlen v mariborski bolnišnici.

Kot dodaja, je v tujini fizioterapija na daljavo oziroma telerehabilitacija (ali telefizioterapija, kot jo ponekod imenujejo) že uveljavljena metoda in storitev, v Sloveniji žal (še) ne. Po Pavlečevih besedah so v omenjenem mariborskem zdravstvenem domu zadevo skušali parcialno rešiti tako, da pilotno izvajajo fizioterapijo na daljavo. "Vsi zainteresirani pacienti so se lahko prijavili preko e-mail naslova za obravnavo in v tem trenutku naši fizioterapevti to intenzivno izvajajo," pravi. Odzivi s terena so zelo dobri, "je pa res, da je pri starejši generaciji malce težava, da niso tako domači s tehnologijo".

Fizioterapevt sicer izrecno poudarja, da določenih temeljnih fizioterapevtskih postopkov pristop na daljavo zagotovo ne more rešiti. "Izpostavil bi predvsem manualno terapijo, kjer je potrebna individualna obravnava 'v živo' –fizioterapevt in pacient, drugače žal ne gre. Je pa možno preko fizioterapije na daljavo pacienta v tem času, ko na obravnavo čaka, ustrezno educirati, mu dati navodila za nameščanje v razbremenilne položaje in mu pokazati osnovne vaje, ki jih lahko počne, s čimer prepreči določena stanja, ki bi se med čakanjem slabšala."

"Želimo si, da bi to postala storitev, ki bi jo redno izvajali, da bi zavarovalnica tukaj prisluhnila in sledila trendom v tujini, ampak žal to v tem trenutku ni odvisno od stroke, temveč od odločevalcev," še poudarja Pavlec. Izsledke projekta bodo pozneje predstavili. "Skozi anketni vprašalnik bomo evalvirali sodelujoče paciente, kako so bili zadovoljni, da bomo dolgoročno videli, kakšne rezultate to prinaša. Želimo, da bi to pri nas postala uveljavljena metoda."

Pomen fizioterapije za starejše: upad psihofizične kondicije in kognitivnih funkcij. Začasno rešitev našli v telovadbi na balkonih

V domovih starostnikov je fizioterapija še toliko pomembnejša, ugotavljajo tudi v mariborskem Domu pod gorco. "V času epidemije, ko smo bili nekako odrezani od sveta, smo ugotovili, da je številnim stanovalcem kar upadla psihofizična kondicija, tudi kognitivne funkcije. Zato se nam zdi še toliko bolj pomembno, da se stanje glede kadrovskih normativov izboljša," pa poudarja Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco. "Že v 'normalnih' okoliščinah je kadra v domovih starostnikov na splošno premalo, in na to smo opozarjali – tako vodstvo kot vsi zaposleni – že v preteklosti. Vendar nismo bili nikoli uslišani. Sem pa vesel, da je covid-19 prinesel tudi neko pozitivno plat – v tem smislu, da smo se o tem začeli pogovarjati in tudi, da smo vsi skupaj ugotovili, kako pomembna je psihofizična kondicija."

V domu so tako v danih razmerah uporabili nove prijeme. "Spoznali smo nove trende, ki jih je narekovala epidemija. Tako smo v času izolacije uvedli telovadbo na balkonih, individualne vaje," navaja Žigon.

"A vseeno: kadra je vsekakor premalo. Če gledamo normativ: na okoli 150 stanovalcev je en fizioterapevt. Želeli bi, da bi bil en fizioterapevt vsaj na 50 stanovalcev. Če bi torej gledali naš dom, kjer imamo 150 stanovalcev, bi potrebovali za neko normalizacijo vsaj tri fizioterapevte," razlaga.