Švedski kralj: Spodletelo nam je. Nemški zdravnik: Odločati moramo, kdo dobi kisik

Prvič se je zgodilo, da je kakšen direktor javno priznal, da se morajo njegovi zdravniki, ko gre za bolnike s covidom-19, odločati, komu bodo pomagali in komu ne, je završalo v nemških medijih. 

Dr. Mathias Mengel, strokovni direktor klinike Oberlausitzer Bergland, je namreč na videokonferenci povedal, da so morali v bolnišnici Zittau že večkrat sprejeti težko odločitev, koga bodo najprej obravnavali in do kakšne mere. 

"Že večkrat smo bili v položaju, ko smo se morali odločiti, kdo bo dobil kisik in kdo ne," je dejal in poudaril, da to za nobeno zdravniško ekipo ni enostavna odločitev. Bolnike, ki jim ne morejo zagotoviti oskrbe, skušajo predati drugim zdravstvenim ustanovam. "A tukaj smo v epicentru izbruha in nekateri novih bolnikov sploh ne sprejemajo več," je poudaril. 

Nemčija je ravno zaradi vse večjega pritiska na zdravstveni sistem sprejela odločitev, da se država do 10. januarja skoraj povsem ustavi. 

Zdravnikove izjave so naletele na velik odmev, številni se sprašujejo, kaj to v resnici pomeni, koliko ljudi je dobilo slabšo oskrbo, kakšne so bile posledice. Iz bolnišnice so nato za lokalni časopis Sächsischen Zeitung sporočili, da "ni nihče umrl, ker ni bilo prostora na intenzivni negi ali ni dobil kisika" ter "da se trudijo pacientom ponuditi najboljšo terapijo". Niso pa demantirali zdravnikovih navedb. 

V Nemčiji niso sprejeli natančnega načrta triaže, ki bi predpisoval, kako naj ravnajo zdravniki, ko se je treba odločiti med življenjem in smrtjo v primerih, kot je pandemija koronavirusne bolezni. Marca je strokovna skupina spisala le priporočila. Je pa Nemčija tako le še ena v vrsti držav, kjer se je zdravstveno osebje znašlo pred hudimi etičnimi in moralnimi izzivi. 

"Spodletelo nam je"

V velikih težavah pa se je medtem znašla Švedska, ki je vse od pomladi virusu pustila precej prosto pot, namesto ukrepov so veljala priporočila. 

Stroka je zanikala, da skušajo populacijo prekužiti. Ali je šlo dejansko za to ali ne, tako uradno najbrž še nekaj časa ne bo jasno, je pa jasno, da je eksperiment spodletel, saj so Švedi sredi drugega vala, zaradi česar zdaj veljajo nekatere omejitve, kot je prepoved zbiranja več kot osem oseb. 

Okužb je ogromno v prestolnici, kjer so upali, da po spomladanskem "prekuženju" drugega vala ne bo – a so se ušteli. 

Švedski kralj Karl Gustav XVI. je tako javno izrekel kritiko na obvladovanje pandemije. "Mislim, da nam je spodletelo. Imamo veliko mrtvih in to je grozno," je dejal.  

Še posebej skrb vzbujajoč je podatek, kako slabo je država poskrbela za starejše. Več kot 90 odstotkov smrti zaradi covida-19 na Švedskem je bilo namreč med starejšimi od 70 let, od tega skoraj polovica v domovih.

Poleg tega je zdaj na robu zmogljivosti zdravstveni sistem. Intenzivni oddelki ponekod še niso tako polni kot spomladi, drugod pa je zelo hudo. Ker se razmere vlečejo že toliko časa, je Bloomberg pred dnevi poročal, da imajo velike težave s številnimi odpovedmi zdravstvenega osebja, ki je naveličano in izgorelo. Država zato zdaj računa na pomoč "primerno usposobljenih prostovoljcev". 

Švedski premier Stefan Löfven na drugi strani vztraja, da ni mogoče reči, da je njihova strategija spodletela. Pa čeprav je država – podobno kot preostanek sveta – vseeno v precejšni gospodarski krizi, in torej niti s tem ni mogoče "opravičiti" davka neukrepanja. Podatki švedskega statističnega  urada pa so razkrili, da je v novembru umrlo največ ljudi po letu 1918, ko je v državi izbruhnila epidemija španske gripe. Imeli so 10 odstotkov večjo umrljivost, kot je bila povprečna med letoma 2015 in 2019.