Najvišja subvencija za skrajšani delovnik 448 evrov

Država bo za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa zagotovila vsa potrebna sredstva, koristila bo tudi evropski mehanizem Sure, je dejal minister za delo Janez Cigler Kralj. 

V shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se bodo lahko vključili vsi delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, je na današnji novinarski konferenci povedal Cigler Kralj. Država bo po njegovih besedah subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik.

Delodajalci bodo za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ne bo delal, prejeli državne subvencije v fiksnem znesku. Mesečna subvencija za 20 ur tedensko bi tako po predlogu znašala 448,52 evra, za 15 ur tedensko 336,39 evra, za 10 ur tedensko 224,26 evra in za pet ur tedensko 112,13 evra. Za delavca, ki prejema minimalno plačo, tako delodajalcu do 80-odstotnega nadomestila ne bo treba doplačati, za delavca z višjo plačo pa bo moral še nekaj primakniti zraven, je opozoril minister.

Prejemnik minimalne plače, ki bo na skrajšanem delavniku, torej ne bo prejel zneska minimalne plače. "Gledati moramo na to, da moramo ohraniti razliko med tistimi, ki delajo in prejemajo minimalno plačo, ter tistimi, ki prejemajo minimalno plačo in bodo na skrajšanem delovnem času," je poudaril Cigler Kralj.

Kot je izpostavil, se bo moral delodajalec ob odločitvi za skrajšan delovnik posvetovati s sindikatom v podjetju ali svetom delavcev, zaposleni pa bo moral v času, ko bo delal skrajšani čas, ohraniti vse pravice iz delovnega razmerja. Predvidena je tudi varovalka, skladno s katero prejemniki subvencij še mesec po izteku koriščenja ukrepa ne bodo smeli odpuščati.

Časovno bo ukrep omejen od 1. junija do 31. decembra, zanj pa bodo zagotovljena vsa potreba sredstva, je zagotovil minister. Celoten predvideni tretji protikoronski zakon naj bi bil medtem vreden okoli milijardo evrov. Financiral naj bi se iz evropskih sredstev iz Evropskega socialnega sklada in s posojili iz evropskega mehanizma Sure.

Cigler Kralj je izpostavil še, da bo ukrep subvencioniranja čakanja na delo na drugi strani v prihodnje, pa še to le junija, na voljo le za gostinstvo in turizem. Ocenili so namreč, da je skrajšani delovnik bolj stimulativen za zagon gospodarstva kot čakanje na delo.

Iz evropskega instrumenta Sure pričakujemo 900 milijonov evrov

Slovenija za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, enega od ukrepov iz tretjega paketa protikoronskih ukrepov, iz evropskega instrumenta Sure pričakuje 900 milijonov evrov. Gre za povratna sredstva, za katera se bo treba zadolžiti, pravi finančni minister Andrej Šircelj, ki tudi zaradi tega ukrepa pričakuje čimprejšnjo oživitev gospodarstva.

Shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je eden od najpomembnejših ukrepov v tretjem paketu ukrepov za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Namenjena naj bi bila delodajalcem, ki svojim zaposlenim zaradi epidemije ne bodo mogli zagotavljati dela v polnem obsegu, zato jih bodo napotili na delo za skrajšani delovni čas. "Če bo delavec delal polovico od običajnih osem ur, bo polovico denarja dobil iz evropskega instrumenta Sure," je povedal Šircelj.

Institut skrajšanega delovnega časa je označil kot zelo pomembnega za slovensko gospodarstvo, saj bo zagotavljal določeno prožnost pri načrtovanju poslovnih procesov, hkrati pa bo del nadomestila za plače delavcev s skrajšanim delovnim časom delodajalcem zagotavljala država.

Evropski instrument Sure, iz katerega vlada pričakuje denar za financiranje tega ukrepa, je vreden 100 milijard evrov. Evropska komisija tega denarja še ni dokončno razdelila, je povedal Šircelj, ki pričakuje, da bo Slovenija iz njega dobila 900 milijonov evrov. "Ta denar bo namenjen zagotavljanju delovnih mest oz. financiranju skrajšanega delovnega časa," je ponovil.

Sam sicer pričakuje, da bo Slovenija ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa financirala tudi iz drugih virov, denimo iz evropskih sredstev ali evropskega socialnega sklada, vendar pa bo denar iz instrumenta Sure prejela pod ugodnimi pogoji. Evropska komisija se bo namreč za ta namen enostavno zadolžila in ker ima dobro boniteto, je pričakovati zelo ugodno obrestno mero, to pa pomeni ugodno zadolžitev tudi za Slovenijo.

Kljub temu pa gre za povratna in ne za nepovratna sredstva, je opozoril minister in dodal, da to pomeni dodatno zadolžitev za Slovenijo. DZ je okvir za dodatno zadolžitev v višini dve milijardi evrov potrdil že konec aprila.

Da bo lahko Slovenija koristila sredstva iz instrumenta Sure, mora DZ sprejeti poseben poroštveni zakon. Skladno z njim bo Slovenija dala Evropski komisiji nepreklicno in brezpogojno poroštvo za obveznosti držav članic iz naslova posojilnih in poroštvenih pogodb do skupne višine 88,1 milijona evrov glavnic s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški. Vlada je predlog zakona potrdila v torek.

Šircelj je izrazil pričakovanje, da bo slovensko gospodarstvo ob vseh ukrepih, ki jih za blažitev posledic epidemije pripravlja vlada, čim prej zaživelo. "Računam, da bo epidemija imela črko V, kar pomeni, da se bo potem, ko bo dosegla najnižjo točko, dvigala zelo hitro," je dodal.
 

Čakanje na delo zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec

Na drugi strani pa osnutek zakona ne upošteva v ponedeljek že usklajenega predloga, da bi se ukrep čakanja na delo, ki poteče z 31. majem, podaljšalo za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku je tako obveljalo, da se čakanje na delo ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec.

"Tu je pomembno poudariti, da ne gre le za turizem, temveč tudi za turizem, ki je najprej res doživel največji padec. A prepričani smo, da posledice krize trpi celotno gospodarstvo, zato morajo ukrepi zajeti kar največji del gospodarstva," je izpostavil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ki verjame, da bi čakanje tudi v prihodnje koristilo številnim podjetjem.

S tem se strinja tudi direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, ki  je za oddajo 24UR ZVEČER izpostavil, da bi moral ukrep čakanja na delo v turističnem-gostinskem sektorju veljati vsaj do konca leta. "V nasprotnem primeru se bojimo množičnih odpuščanj," je poudaril Pobegajlo.

Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in gospodarski razvoj, je na to odgovoril: "Prvi mesec po tem, ko se hoteli odprejo, še ne pričakujemo velikega navala, potem pa se pričakuje, da se bo ukrep vavčerjev prijel in pričakujemo porast domačih gostov." Izpostavil je, da v poletnih mesecih pričakujejo tudi odprtje vseh meja in zato upajo, da bo vsaj deloma slovenski turizem reševal tudi prihod tujih gostov.

"Če bo slika na terenu takšna, da bo kakšen ukrep treba znova uvesti, verjamem, da bo vlada pristopila proaktivno k reševanju," je še dejal Zajc.

Bi lahko prišlo še do četrtega protikoronskega zakona?

"Vsi pričakujemo, da nas glavno delo čaka po zaključku epidemije in aktivaciji gospodarstva, ko se bo pokazalo, kaj se je v resnici zgodilo," se je strinjala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Četudi v delojemalskih vrstah ocenjujejo, da je pri ukrepu čakanja na delo prihajalo tudi do izigravanj, so se zato skupaj z delodajalci zavzemali za podaljšanje tega ukrepa za vse. Jerkičeva sicer ne bo presenečena, če bo v prihodnje prišlo še do četrtega protikoronskega zakona.

Te pozive "smo zelo slišali", se je odzval Cigler Kralj, so pa po njegovih ocenah ugotovili, da bodo čim prejšnji zagon gospodarstva bolj kot s čakanjem na delo spodbudili s shemo skrajšanega delovnega časa.

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je v nadaljevanju pojasnil, da bo Slovenija iz mehanizma Sure lahko črpala posojila za različne ukrepe, od skrajšanega delovnega časa do "nacionalnih specifik". Med slednjimi je omenil subvencioniranje samozaposlenih, stroškov minimalnih plač, začasen odlog davkov, socialne prispevke ... Tudi ta posojila bi bila lahko zato pomembna v luči zaščite trga dela.

Cigler Kralj je sicer dejal, da se je v zadnjih 10 dneh naraščanje števila brezposelnih, ki je trenutno nekaj nad 90.000, ustavilo. "Tisti, ki se odjavijo iz evidence, se že v veliki meri odjavijo zaradi zaposlitve. To so znaki, ki morda kažejo na neko okrevanje," je bil optimističen.

Predstavnici delodajalcev in sindikatov pa sta se danes zavzeli za sklenitev socialnega sporazuma. Ta naj bi postavil smernice za sistemske spremembe. Med zakoni, v katere bi bilo treba po besedah Šmučeve poseči, je tudi zakon o minimalni plači, ki je bil nazadnje nastavljen tako, "kot da gospodarstvo nenehno cveti in samo obiramo plodove".

Potem ko je Stančič potrdil, da Evropska komisija Slovenijo med drugim poziva k zagotovitvi odpornosti zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, pa je Jerkičeva opozorila, da zdaj ni čas za velike sistemske spremembe, tudi ne za posege v delovno zakonodajo in plačno politiko. Prvo, česar se bo treba lotiti takoj, ko bo nekaj več časa, pa je prav dolgotrajna oskrba, verjame.