Strokovna skupina za covid-19 ni predlagala policijske ure

Ustavno sodišče, ki je odločalo o ustavnosti prepovedi gibanja zunaj občine, je vladi Janeza Janše že aprila naložilo, da mora vsakih sedem dni pri stroki preveriti, ali so sprejeti ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa še potrebni. Le s pridobitvijo podpore stroke bi namreč vlada lahko zmanjšala možnost nesorazmernih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa med epidemijo ne bi ogrožala zdravja in življenja ljudi, so menili na ustavnem sodišču.

A portal necenzurirano.si danes razkriva, da v 47 zapisnikih sej strokovne skupine za covid-19, ki so jih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili od ministrstva za zdravje, ni ne besede o tem, da bi vlada vsakih sedem dni pri stroki preverjala, ali so ukrepi še potrebni in predvsem, ali kakorkoli pomagajo pri umirjanju epidemije. 

Brez analiz konkretnih učinkov in posledic posameznih ukrepov 

Vse od začetka epidemije je vlada za vsak ukrep javnosti pojasnjevala, da je bil sprejet na podlagi mnenja strokovne skupine in epidemiološke zdravstvene ocene. "Pri zdravstvenih vprašanjih so bila zagotovo v celoti upoštevana njihova pričakovanja, ko pa gre za vplive na druge sfere življenja, ki so v pristojnosti drugih ministrov, pa je morala vlada zadeve tehtati nekoliko širše," je včeraj dejal vladni govorec Jelko Kacin v odzivu na razkritje prvega dela vsebine zapisnikov strokovne skupine. 

Katere širše sfere življenja je upoštevala pri ukrepih in na katerih strokovnih podlagah jih je sprejemala, ni znano. Prav tako na ministrstvu za notranje zadeve niso povedali, na podlagi katerih strokovnih utemeljitev so podaljševali veljavnost odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi.

Vlada naj bi pred odločanjem pridobila le splošne epidemiološke podatke od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ne pa tudi analiz konkretnih učinkov in posledic posameznih ukrepov. Teh ob razpravah ni imela na mizi niti strokovna skupina. Prav tako vlada ni imela podatkov o napovedi razvoja epidemije. Posebna skupina, ki jo je za pripravo modelov poleti ustanovil zdravstveni minister Tomaž Gantar, se namreč do novembra ni sestala niti enkrat, še piše portal necenzurirano.si. 

O uvedbi policijske ure niso nikoli govorili 

Najbolj rigorozen, pa tudi najbolj izrazit primer odločanja brez strokovnih podlag, je policijska ura, ki je v veljavi od 20. oktobra in velja med 21. in 6. uro. Iz zapisnikov je razvidno, da se je strokovna skupina v dneh pred tem sestala na dveh sejah, a na nobeni ni bilo govora o uvedbi policijske ure. V nedeljo, 11. oktobra, je skupina vladi predlagala le "zaustavitev vseh privatnih druženj". Šest dni pozneje, 17. oktobra, pa je skupina preučila več drugih predlogov ukrepov. Tako je na primer zavrnila določitev posebnega dela dneva, med katerimi bi lahko starejši hodili v trgovino. 

Skupina, ki jo vodi Bojana Beović, o policijski uri ni govorila niti po uvedbi policijske ure. 27. oktobra so obravnavali le odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov. 2. novembra so se strinjali s podaljšanjem omenjenega odloka, odloka o začasni delni omejitvi gibanja pa niso obravnavali. 5. novembra je skupina predlagala, da bi se gibanje omejilo na en kilometer od doma, a si je pozneje premislila. 11. novembra so člani skupine obravnavali različne omejitvene predloge, ne pa tudi policijske ure. 16. novembra pa so razpravljali o podaljšanju odloka o nošenju mask in razkuževanju, še piše omenjeni portal.

Nikoli niso podprli omejitve gibanja na občine

Prav tako iz zapisnikov ni razvidno, da bi se skupina kadarkoli opredeljevala do prepovedi gibanja med občinami, ki je začela veljati 27. oktobra. Je pa medtem več članov skupine javno ocenilo, da gre za ukrep, ki bi ga bilo treba odpraviti, saj ne pripomore k izboljševanju epidemiološke slike. Tatjana Lejko Zupanc je na primer že konec novembra izjavila, da bi strokovna skupina odpravo omejitve gibanja na občine "utegnila predlagati že ta teden". To je pred odstopom iz skupine predlagal tudi prvi epidemiolog NIJZ Mario Fafangel.

Zadržani glede zaustavitve javnega prometa

Še 17. oktobra je svetovalna skupina vladi odsvetovala zaustavitev javnega prometa. Kljub temu je vlada to v naslednjih dneh postopoma storila. Tudi ko je 5. novembra skupina predlagala zaprtje vseh nenujnih dejavnosti in omejitev gibanja na en kilometer od doma, je bila pri javnem prometu bolj zadržana. Ocenila je namreč, da se zaradi prepovedi javnega prevoza več ljudi na delo vozi v enem avtomobilu, kar povečuje tveganje za širjenje okužb. Kljub temu je vlada dober teden dni pozneje v celoti ustavila javni potniški promet.

30. novembra je skupina predlagala, naj se javni promet odpre v omejenem obsegu, a vlada je to storila šele dva tedna pozneje. 

O odpravi prepovedi verskih obredov nikoli niso govorili

Zapisniki razkrivajo tudi, da svetovalna skupina nikoli ni govorila o odpravi prepovedi verskih obredov. 30. novembra je celo ugotavljala, da so restavracije, telovadnice, hoteli, kavarne in verske organizacije po ponovnem odprtju največ prispevali k povečanju prenosov okužb. Pri tem se je sklicevala na raziskave iz tujine, opravljene na vzorcu skoraj stotih milijonov ljudi.

Kljub temu se je vlada v sredo zvečer presenetljivo odločila, da se jutri spet odpirajo cerkve, verski obredi pa bodo dovoljeni ob strogih omejitvah. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sicer pred dobrim tednom dni na premierja Janšo naslovil pismo, v katerem je izrazil pričakovanje, da bo vlada to storila. Ta pa mu je zdaj tudi ugodil.