Stroka o številnih zdravstvenih težavah po preboleli bolezni covid-19

Ker je bolezen med nami šele dobro leto, o dolgoročnih posledicah covida-19 vemo zelo malo, pravijo v UKC Ljubljana, kjer kljub temu opažajo določene spremembe. Ker se v javnosti pojavljajo številna vprašanja, so pripravili pojasnila stroke.

"Po covidu-19 je veliko posledic," je potrdil Matevž Harlander, vodja KO za pljučne bolezni in alergijo, ki dodaja, da ljudje pogosto opisujejo utrujenost, slabo počutje, nezmožnost. "Nekateri imajo nevrološke težave, precej pa jih ima občutek težkega dihanja po preboleli bolezni, kar lahko izvira iz podaljšanje prizadetosti pljuč ali pa zaradi izgube same telesne zmogljivosti na račun upada zmogljivosti mišičnega sistema," je dodal. 

"Covid-19 poznamo šele približno eno leto, to je prekratko obdobje, da bi zares lahko vedeli, kakšne so dolgoročne posledice," pravi Harlander. "Lahko pa povemo nekaj o srednjeročnih posledicah," je dodal in razložil, da na podlagi raziskav hospitaliziranih bolnikov iz Vuhana vedo, kako se bolezen vede od tri do šest mesecev po preboleli okužbi. "Pri bolnikih, ki so bili hospitalizirani, še šest mesecev po preboleli bolezni opažajo slabšo pljučno funkcijo," pravi. Od tega pri četrtini tistih, ki niso potrebovali umetne ventilacije ali intenzivnejše respiratorne podpore, in pri kar polovici tistih, ki so bolezen prebolevali v najtežji obliki.

Kot še pravi, je na podlagi te raziskave jasen trend glede na težo bolezni. Zato tudi sklepajo, da bodo imeli tisti, ki niso potrebovali hospitalizacije, manjše posledice. Pravi sicer, da lastnih podatkov iz Slovenije glede tega nimajo, a da je bilo nedavno objavljeno, da se pri nas 15 odstotkov bolnikov po preboleli okužbi vrne v bolnišnico, ali zaradi zapleta pri covidu-19 ali pa zaradi poslabšanja kronične bolezni, ki so jo imeli že prej. 

Ambulant za bolnike, ki so covid-19 že preboleli, je sicer več. Ena je na pulmološki kliniki, imajo pa jih tudi infektologi. "Namen teh ambulant je spremljanje bolnikov po odpustu iz bolnišnice. Učimo se, koliko časa pri njih vztrajajo spremembe na rentgenski sliki ali izpad v pljučni funkciji," je pojasnil. Hkrati pa bolnikom svetujejo glede zdravljenja s kortikosteroidi, ki se je uveljavilo predvsem pri zdravljenju težjih potekov bolezni. "Namen ambulant je torej tudi prilagajanje zdravljenja in omejevanja morebitnih stranskih učinkov," je dejal. 

V njihovi ambulanti so od decembra obravnavali okoli 50 bolnikov. Pri tistih, ki so jih obravnavali zgodaj po preboleli bolezni, so ugotavljali še veliko težav, v smislu slabega počutja, oslabelosti in ostankov inflitratov na sliki, a več časa, kot mine, od prebolele bolezni, manjše so težave. "Kakšne bodo dolgoročne posledice pa je v tem trenutno težko reči," je dodal.

Pojasnil je še, da to ni tip bolezni, pri kateri "odležiš, počakaš še kakšen teden in si spet nazaj v formi". "Morda to velja za lažje oblike, za težje oblike pa velja, da potekajo dlje, kot so potekale na primer viroze, ki smo ji poznali prej," je še dejal. Tudi marsikdo, ki je bil v dobri formi, se je po preboleli bolezni počutil, kot da ne more niti po stopnicah. "Tudi pri drugih pljučnicah, zlasti pri rizičnih skupinah, smo opažali počasno okrevanje. Ali okrevanje po covidu-19 poteka izrazito dlje, skoraj ne morem odgovoriti. Je pa zagotovo res, da je bolezen bistveno bolj obsežna kot druge bolezni," je sklenil.

Infekcija s covidom-19 lahko vpliva na srce

"Infekcija z novim virusom ima številne obraze in lahko prizadene številne organe, med drugim tudi srce," je dejal Matjaž Bunc, KO za kardiologijo in pojasnil, da ima kar 60 odstotkov bolnikov, ki so hospitalizirani v intenzivnih enotah, znake poškodbe srca. 

"Te bolnike, če je treba, tudi koronografiramo. Ugotavljamo lahko tudi motnje prekrvavitve srčne mišice, vendar so mehanizmi drugačni, kot jih poznamo pri klasičnih bolnikih z miokardnim infarktom. Tudi sama sestava trombov, ki jih najdemo v srcu, je pri covidnih bolnikih drugačna,"  je dejal in razložil, da sicer za zdaj ni bilo jasno pokazano, da bi zaradi covidnega infekta počil plak na koronarni žili in bi to povzročilo miokardni infarkt.

Pri bolnikih, ki preživljajo hujšo obliko covida-19, lahko nastane citokinska nevihta, v okviru česa nastane imunski odziv, ki lahko prizadene vse organe v telesu, je še razložil. Poleg tega zadnje čase opažajo več pljučnih embolij in genskih tromboz, "zaradi nekakšnega protrombogenega stanja, ki ga povzroča infekt s covidom-19". 

Vse bolnike, tudi tiste s srčnim zastojem, testirajo, vendar če so covid-19 že preboleli, je test lahko tudi negativen. "Ne opažamo porasta, da bi imeli bolniki, ki so preboleli covid-19, več miokardnih infarktov. Tega številke vsaj za zdaj ne govorilo," je dejal. 

Ali covid-19 res vpliva na moško plodnost?

V javnost pa so prišli tudi izsledki študije, ki navaja, da bi težki primeri covida-19 lahko vplivali na kakovost moške sperme in s tem verjetno tudi na plodnost. A številni strokovnjaki že pozivajo k previdnosti pri posploševanju ugotovitev raziskave.