Številni otroci spet v šoli, v srednjih šolah želijo 'dvigniti psihološko plat maturantov'

Ob vrnitvi učencev prvih treh razredov v šolske klopi je predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan  ponovno opozoril na pomanjkanje kadra. Zaradi tega so učitelji po njegovem mnenju bolj obremenjeni, kot bi bilo potrebno. Kljub temu pa pouk na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, katere ravnatelj je, po njegovih besedah poteka nemoteno. Delo v šoli po njegovih navedbah poteka brez posebnosti. "Starši so danes z zaščitnimi maskami lepo z razumevanjem otroke pripeljali v šolo, se tam razvrstili po skupinah in bolj ali manj upoštevali potrebno razdaljo," je pojasnil Pečan. Učenci so po njegovih besedah komaj čakali, da se vrnejo v šolske klopi.

Izobraževanje na daljavo zaradi epidemije covida-19 se je zaključilo za učence prvih treh razredov in dijake zaključnih letnikov srednjih šol, ki so se  danes vrnili v učilnice. Vrata so odprli tudi vrtci, kamor se je vrnila približno polovica malčkov, ter fakultete in dijaški domovi. 

Nadaljujejo se tudi izobraževalni programi za odrasle, vrata so odprli zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, višje strokovne šole ter glasbene šole. Te obiskuje kar 26.000 učencev.

Pouk v osnovnih šolah se je danes začel za 64.497 učencev prve triade oziroma 34,4 odstotka vseh šolajočih. Ker je osnovna šola obvezna, so se morali v šolo vrniti vsi otroci, z izjemo tistih, ki sodijo v rizične skupine. Slednji imajo še naprej pouk na daljavo, za njihove starše pa iz tega izhaja pravica, da glede izostanka v službi koristijo razpoložljive možnosti iz delovne zakonodaje.

Smernice za preprečevanje širjenja okužbe je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, v javnosti pa so sprožila nemalo negodovanja in opozoril o njihovi neizvedljivosti. Kljub temu so ravnatelji zagotovili, da bodo skušali upoštevati vsa.

Med drugim v šolah pouk za vsako skupino poteka le v eni učilnici, kjer učenci pojedo tudi malico. Učne skupine so manjše, zaposleni morajo nositi maske, prostore redno zračijo. Skupine so manjše tudi v vrtcih, kjer je priporočeno, da se čim več dejavnosti izvaja na prostem. Poleg tega za zdaj odsvetujejo uporabo zunanjih igral, otroci si ne delijo igrač, prav tako ne uporabljajo igrač, ki se jih ne da očistiti.

Kako pouk poteka v srednjih šolah?

V Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana so pouk za zaključne letnike in maturante organizirali tako, da so dijake razdelili po skupinah, v katerih je največ 13 dijakov. Dijakom ob vhodu v šolo po navedbah ravnatelja Gvida Jagra razdelijo zaščitno opremo oz. zaščitno masko.

"Njihove urnike smo priredili tako, da so na šoli največ tri do štiri ure. V prvem tednu potekajo priprave na maturo kot tudi popravljanje ocen za nazaj, zadnji letniki s tem tednom zaključujejo pouk, naslednji ponedeljek, 25. maja, bo podelitev spričeval," je pojasnil Jager.

Na šoli, ki jo obiskuje skupaj 520 dijakov, je okoli 120 dijakov zadnjih letnikov. Četrti letniki imajo poklicno maturo za vse strokovne štiriletne programe. Poleg tega na šoli vzporedno tečejo še zaključni izpiti za triletne poklicne programe in dvoletne programe nižjega poklicnega izobraževanja.

Poleg vsega, kar je potrebno v zvezi z znanjem in pripravo na maturo, je treba po njegovem mnenju dvigniti psihološko plat dijakov, ki niso bili v stiku s šolo. Namreč matura je vsaj v polovičnem deležu tudi psihološki preizkus in ne zgolj preizkus znanja, je prepričan.

Tudi ravnateljica Gimnazije Vič Ljubljana Alenka Krapež izpostavlja, da je v tem trenutku poleg vsega najpomembnejša psihološka priprava dijakov. V šoli, ki jo obiskuje okoli 750 dijakov, od tega 190 maturantov, so razrede sicer razdelili na polovične skupine, v katerih je več kot deset dijakov.

"Učitelji so poklicani, urnik smo prilagodili skupinam in zahtevam zaščitnih ukrepov, kot so zaščitne maske. V razredu je največ 15 stolov, ki so oddaljeni eden od drugega dva metra, v šolo lahko vstopajo skozi štiri različne vhode," je pojasnila Krapeževa.

Na šoli so sicer vse dijake četrtih letnikov povabili, da pridejo v šolo, jim poslali razporeditve v skupine, ker so organizirali pouk samo za obvezne in izbirne maturitetne predmete, ostali predmeti so se že zaključili.

V klopi Prve gimnazije Maribor se je danes vrnilo 183 dijakov in dijakinj. "Nekateri so prišli že zjutraj k prvima dvema urama, ki sta namenjeni izbirnim predmetom, ob 9.30 pa še vsi ostali," je povedal ravnatelj Herman Pušnik. "Imamo prilagojen urnik, za dijake pa smo poskrbeli v skladu s priporočili in navodili tako NIJZ kot ministrstva za izobraževanje, znanost in šport."

Prva jutranja srečanja v gimnazijskih prostorih so bila prijetna. "Veseli so, da so spet skupaj s profesorji in profesoricami in verjamem, da bomo ta teden, ko je pouk, in v naslednjih tednih, ko so priprave na maturo, z njimi zelo dobro delali," je prepričan ravnatelj.

Po njegovih besedah čaka tako dijake kot profesorje do mature še veliko dela, a meni, da je komunikacija v živo bolj sproščena, zato bo lažje delati. Oddelke in maturitetne skupine so razdelili na več delov in tako zasedli vse prostore šole. "V nekaterih delih nam zmanjkuje profesorjev, ampak smo to rešili tako, da smo povečali obseg ur, vskočili pa smo tudi nekateri, ki sicer nimamo toliko obveze," je dejal.

V Šolskem centru Novo mesto, po številu dijakov največji srednješolski ustanovi v državi, ki jo zadnje šolsko leto sicer obiskuje skupaj 3145 dijakov, je prihod k današnjemu vnovičnemu pouku s pripravami na maturo napovedalo 685 od skupaj 840 maturantov.

Njegov direktor Matej Forjan je povedal, da gre za približno 82-odstotni obisk pouka, glede preostalih maturantov je dodal, da so se ti odločili za samostojne priprave na maturo.

Pouk so sicer prilagodili zahtevanim zaščitnim ukrepom in o tem obvestili dijake. Pripravili in ustrezno opremili so učilnice, v katerih je največ 15 dijakov. Dijakom so namenili štiri različne vhode. Vhode in hodnike nadzorujejo učitelji, če dijaki nimajo zaščitnih mask, te lahko dobijo pri vhodu. Povsod so namestili opozorila o medosebni razdalji. Kadrovskih in prostorskih težav nimajo.

Forjan je še dodal, da se je 96 odstotkov zaposlenih strinjalo z vnovičnim odprtjem Šolskega centra Novo mesto.

Na univerzah večina aktivnosti za zdaj še naprej na daljavo

Na vseh treh slovenskih državnih univerzah bo večina aktivnosti študentov in zaposlenih kljub sprostitvi nekaterih ukrepov za zdaj še naprej potekala na daljavo. Kot so poudarili v Ljubljani, Mariboru in Kopru, bo podobno veljalo tudi za izpite, razen tistih, ki jih ni mogoče izvesti brez fizične prisotnosti študentov.

Na Univerzi v Ljubljani bodo v skladu s sklepom rektorja Igorja Papiča predavanja še naprej izvajali preko spleta povsod, kjer je to mogoče. Kot so pojasnili, še naprej priporočajo izvedbo ustnih izpitov in zagovorov zaključnih del prek spleta.

V primerih, kjer pedagoškega dela, ki je nujno za dokončanje študijskih obveznosti, res ni mogoče izvesti na daljavo, bodo omogočili tudi drugačno obliko. Gre zlasti za individualno delo z mentorjem in individualno usposabljanje v učnih ustanovah, ki to omogočajo. V vseh primerih je potrebno strogo izvajanje pogojev za preprečevanje okužb, enako pa velja tudi za izvedbo izpitov, kjer bo potrebna fizična prisotnost.

So pa na ljubljanski univerzi od danes študentom omogočili uporabo knjižnic na fakultetah, a morajo tudi te zagotoviti izvajanje priporočil, ki veljajo za knjižnice in jih je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Tudi v prostorih Univerze na Primorskem bodo do nadaljnjega opravljali le laboratorijske, klinične in terenske vaje, omogočili bodo delo z mentorji in izvajanje pisnih izpitov, če jih ne bo mogoče opraviti z drugimi oblikami preverjanja znanja. Prav tako bo mogoče bivanje študentov v študentskih domovih, dovoljeno bo tudi raziskovalno delo ter delo zaposlenih na delovnih mestih na področju znanosti in spremljajočih delovnih mestih.

Na mariborski univerzi so sproščanje ukrepov obravnavali na današnjem kolegiju z dekani, fakultete pa so prejele precej natančen protokol ravnanja, ki ga bodo prilagodile svojim razmeram. Kot je povedal rektor Zdravko Kačič, fakultete res odpirajo svoja vrata, a so ob tem zavzeli stališče, da bo odpiranje postopno in za omejene aktivnosti.

Vrata odprle še preostale trgovine in manjši nastanitveni obrati

Po dveh mesecih zaprtja zaradi epidemije novega koronavirusa so danes lahko vrata odprle vse trgovine, tudi večje in tiste v trgovskih središčih. 

Vlada je namreč s 16. marcem z namenom preprečiti širjenje novega koronavirusa z odlokom začasno prepovedala prodajo blaga in storitev v Sloveniji. Določeno je bilo le manjše število izjem, med njimi živilske trgovine, lekarne, pošte in banke.

Ukrepi so se od takrat postopoma rahljali. S 4. majem so lahko začele obratovati prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov, z izjemo tistih v nakupovalnih središčih, gostinci pa so lahko začeli streči hrano na terasah in vrtovih.

Od danes omejitev za odprtje trgovin ni več, še naprej pa veljajo strogi higienski pogoji. Stranke in osebje morajo nositi maske in razkuževati roke. V trgovinah z oblačili je za vsako stranko denimo potrebno razkuževanje in prezračevanje kabine za pomerjanje, pomerjena oblačila, ki jih stranka ne bo kupila, pa morajo ločeno hraniti dva dni.

V nekaterih trgovinah več obiskovalcev kot pred epidemijo

Odprta vrata trgovin so danes privabila mnoge kupce. V Koprskem nakupovalnem središču je bilo parkirišče že dopoldne skoraj polno zasedeno, nekatere trgovine pa so bile nadpovprečno obiskane. "Je več ljudi. Osebno nisem pričakovala, da jih bo toliko," je za STA povedala pomočnica vodje modne trgovine. Že v prvih urah poslovanja so na trenutke dosegli največje dovoljeno število strank, ki jih lahko sprejmejo naenkrat, kar glede na površino trgovine pomeni 17 strank.

"Prvenstveno nam je pomembna varnost, tako kupcev kot zaposlenih," je dodala. Med drugim tako pred vhodom v trgovino stoji študent, ki nadzoruje število kupcev, poleg razkuževanja rok preverjajo, ali stranke nosijo zaščitno opremo. Za zagotavljanje obvezne varnostne razdalje je za pomerjanje oblek odprta le vsaka druga kabina, te pa po vsaki uporabi razkužijo s paro. Da bi se izognili morebitni gneči, so preuredili ureditev trgovine.

V kranjskem nakupovalnem središču , kjer so danes vrata odprle vse trgovine, je bilo dopoldne več ljudi, kot jih je bilo običajno pred epidemijo v dopoldanskih urah med tednom, kakšne posebne gneče pa vseeno ni bilo. Največ kupcev je bilo v trgovinah z oblačili in obutvijo, ki so bile v zadnjih dveh mesecih zaprte, pri čemer pa ni posebej izstopalo povpraševanje po otroških oblačilih in obutvi. Še več kupcev pričakujejo v popoldanskem času, saj so se številni že vrnili v službe, številni otroci pa v šole.

V lokalih je v zaprtih prostorih prav tako treba nositi maske, gostje jih lahko snamejo le za mizo. Iz svoje ponudbe pa naj bi gostinci med drugim izločili samopostrežni način ponujanja hrane in pijače, onemogočiti bodo morali dostop do otroških igral in revij.

Nenazadnje pa so lahko vrata odprli namestitveni obrati z največ 30 sobami. V sobah z več posteljami so sicer lahko nameščeni le gostje iz istega gospodinjstva, prilagoditi pa je treba tudi čiščenje in razkuževanje.

Delovati so lahko začele tudi turistične agencije, turistični vodniki in številni drugi ponudniki.

O zagonu evropskega turizma se bo sicer danes gospodarski minister Zdravko Počivalšek predvidoma po telefonu pogovarjal z avstrijsko kolegico Elisabeth Köstinger in madžarskim kolegom Petrom Szijjartom.

Gledališča s predlogi naproti smernicam za nadaljnje delo

V obetih, da bi se s 25. majem lahko sprostile kulturne prireditve v zaprtih prostorih, gledališča s skupnimi močmi poskušajo oblikovati predloge smernic, ki bi veljale za nadaljnje delo ob koronavirusu. Delovna skupina je že pripravila navodila o tem, kako naj bi potekale vaje, danes bo razpravljala še o zunanjih in notranjih prizoriščih.

Kot je za  povedal predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, je delovna skupina, v kateri so trije člani kolegija ter nevladniki, torej društvo Asociacija, prejšnji teden pripravila "navodila za delo v prostorih brez publike". Nekaj podobnega si želijo tudi za zunanja in notranja prizorišča.

"Prejšnji teden smo naredili navodila za vaje, kjer je pristojna inštitucija, ki jih odobri, pooblaščena medicina dela za neko prizorišče, tako da smo že prišli do tega, da lahko začnemo z vajami, obnovo starih in pripravo novih predstav," je povedal Korenčan.

Danes bodo razpravljali še o protokolih za zunanja in notranja prizorišča, ki bi jih posredovali ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Je pa po njegovih besedah tudi ministrstvo že zaprosilo za navodila NIJZ, ki je pristojen za javne dogodke, tako da se mu zdi možno, da jih bo ta prehitel.

"S tem ni nič narobe, kajti mi se sočasno ukvarjamo s tem, kako bi vsaj del sezone rešili na način zunanjih prizorišč, da bi v Ljubljani lansirali nekaj zunanjih prizorišč, kjer bi lahko potekal mešan program gledališke ponudbe. Težava je v tem, da ni veliko predstav, ki jih lahko ponudiš zunaj. Veliko jih je delanih za zaprt prostor oziroma temo z lučjo," je povedal Korenčan.

Tudi glede omenjanega ukrepa, da bi omejili 50 ljudi na dvorano, po Korenčanovih besedah čakajo smernice NIJZ. Zdi pa se mu, da bodo ta šla bolj v smeri kapacitet oziroma tlorisnih površin prostorov, ker "ne moreš dati 50 ljudi v dvorano za 50 ljudi". Sam pričakuje neko kombinacijo, predvideva pa, da bo potrebna razdalja 1,5 metra. "In na podlagi tega pripravljamo izhodišča," je povedal Korenčan.

Po njegovem mnenju ostaja upanje, da se bo del sezone še vseeno zgodil na prostem. Bo pa to odvisno tudi od odločitev posamičnih gledališč. "Ne delamo uniformne politike, vsak zavod ima vseeno neko avtonomijo. S temi smernicami skušamo samo pomagati, da bi tisti, ki bi se odločili, lahko to naredili," je še povedal Korenčan.

Tudi v zavodu Bunker so potrdili, da se povezujejo z drugimi gledališči, čeprav smernic še ni. Kot je povedala vodja za stike z javnostjo Tamara Bračič Vidmar, iščejo možnosti, kako sodelovati, ali je določene produkcije mogoče prenesti na prosto, kakšne bi bile možnosti, katere produkcije je sploh mogoče izvajati na prostem in kolikšen je dodaten finančni vložek, saj vzpostavljanje odrov na prostem zahteva precej dodatnega denarja, tehnike, varovanja, organizacije. Poskrbeti še za vse protokole je po njenih besedah velik zalogaj.

"A glede na to, kako se ukrepi sproščajo, se pripravljamo na odprtje. Odprli bomo prostore za vaje in tudi že pripravljamo prvo premiero, ki smo jo nameravali izvesti prek spleta 10. junija. Glede na nove smernice jo bomo verjetno izvedli v Stari mestni elektrarni," je povedala Tamara Bračič Vidmar.

Po njenih besedah imajo že predvidene neke protokole na ravni občinstva, igralcev in sodelavcev, denimo kako zmanjšati zmožnosti prenosa okužbe, "ki jih bo verjetno moral kdo še odobriti". Vseeno pa želijo biti proaktivni, ker bo od zelene luči do odprtja gotovo minilo še nekaj dni, pa "tudi publika ne bo prišla z danes na jutri".

Glede omejevanja števila ljudi na dvorano pa je povedala, da bodo smernice upoštevali, vendar "na dolgi rok 50 ljudi za dvorano 150 ljudi ni najbolj vzdržna stvar". Ker pa se pripravljajo tudi na poletne festivale, upajo, da bo takrat dovoljeno večje število ljudi na kupu.

Podobne nejasnosti veljajo tudi za prikazovalce filmov. Po besedah predstavnice za odnose z javnostjo v Kinodvoru Aliki Kalagasidu sicer predvidevajo, da se bodo odprli 1. junija. Za to namreč potrebujejo nekaj časa, ker je treba naročiti filme in pripraviti nekaj promocijskih aktivnosti. "Ne gre kar tako, da samo prižgemo projektor in damo na program vse, kar je bilo."

Vsi športniki se lahko vrnejo na treninge

Ob upoštevanju zdravstvenih navodil so od danes dovoljeni treningi in tekme vsem športnikom po zakonu o športu, in to na ali v vseh športnih objektih ter površinah za šport v naravi. Izvedba športnih tekmovanj je dovoljena do vključno državne ravni v športnih panogah in v uradnih tekmovalnih sistemih brez gledalcev.

Dovoljeni so tudi kontakti med športnimi treningi več kot dveh oseb, torej tudi trenerjev, kar do zdaj ni bilo dovoljeno. Ta ukrep omogoča športnikom bolj celovite in varnejše treninge.

Poleg vrhunskega športa je dovoljena tudi rekreacija, šport študentov, invalidov in starejših ter prostočasna športna vzgoja otrok in mladine. Slednje je pomembno tudi zaradi varstva otrok med počitnicami.

Nogometna zveza Slovenije (NZS) pa bo lahko tako tekmovanje v prvi ligi, ki je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa prekinjeno marca, nadaljevala v začetku junija.

Zdravstvena stroka zato prebivalce poziva k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja. Pri treningih in tekmovanjih je treba upoštevati še navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za posamezne športe.

Na javnih krajih se lahko zbere do 50 ljudi

Na javnih krajih je od danes dovoljeno tudi zbiranje do 50 ljudi, če je med njimi mogoče zagotoviti ustrezno razdaljo v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pod temi pogoji so tako dovoljene organizirane prireditve, še vedno pa so prepovedani koncerti in zbiranja, na katerih ni mogoče držati razdalje.

Pri tem so na vladi izpostavili, da so še vedno prepovedana zbiranja ljudi, "na katerih se predvaja živa ali mehanska glasba za ples, pri katerih ljudje aktivno sodelujejo in zaradi narave zbiranja ni mogoče zagotoviti zadostne razdalje med ljudmi, na primer veselice, koncerti, na katerih ljudje aktivno sodelujejo s plesom".

Prav tako so začasno prepovedana vsa zbiranja ljudi, ki so prepovedana z drugimi odloki vlade, med drugim "zbiranje ljudi v diskotekah in nočnih klubih ter zbiranje ljudi zaradi izvajanja aktivnosti ali programa na ali v vodi". Z odlokom o začasnih pogojih za izvajanje športne dejavnosti ostaja prepovedana tudi prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih.

Solidarnostni dodatek bo izplačan še prejemnikom denarne socialne pomoči

Enkratni solidarnostni dodatek na podlagi ukrepov za manjše posledice epidemije covida-19, ki so ga upokojenci z nizkimi pokojninami in redni študenti dobili že konec aprila, bo danes izplačan tudi prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Dodatek za april zanje znaša 150 evrov. Dodatek bodo danes izplačali več kot 49.700 prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, skupni znesek pa znaša 7,5 milijona evrov.

Prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka je med upravičence do dodatka uvrstila novela zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije, sprejeta konec aprila. Postopek za izplačilo se je tako lahko začel šele po objavi novele v uradnem listu in začetku njene veljave.

Solidarnostni dodatek je bil že konec aprila izplačan več kot 300.000 upokojencem s pokojnino do 700 evrov, in sicer v višini od 130 do 300 evrov. Več kot 45.000 rednih študentov pa je tedaj dobilo 150 evrov dodatka.