Po vladnem načrtu smo v črni fazi, a ta ista vlada kljub temu sprošča ukrepe

Ko je vlada 3. decembra podaljšala veljavnost vseh do takrat sprejetih protikoronskih omejitev, je predstavila tudi načrt za sproščanje ukrepov v prihodnosti. Po tem načrtu je predvidenih pet faz, ki so razvrščene po barvah – od črne do zelene. Z infografike, ki jo je vlada takrat pripravila, je razvidno, da naj bi se ob tem upoštevalo 7-dnevno povprečje okužb in število hospitaliziranih. Ukrepi naj bi se začeli sproščati, ko je izpolnjen eden od teh dveh pogojev. In glede na 7-dnevno povprečje novih primerov okužb smo še vedno v črni fazi – torej bi morali po tistem vladnem načrtu še vedno veljati vsi strogi ukrepi. 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je namreč na dan 16. december 7-dnevno povprečje potrjenih okužb znašalo 1442. Včeraj je bilo po vladnih podatkih ob opravljenih 5862 testih potrjenih 1512 okužb z novim koronavirusom, v bolnišnici pa se je zdravilo 1212 bolnikov s covidom-19. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da smo še vedno krepko v črni fazi in še daleč od rdeče faze. 

Vladni načrt namreč predvideva, da mora biti za prvo sproščanje (rdeča faza) 7-dnevno povprečje novopotrjenih okužb manjše od 1350, v bolnišnici pa se mora zdraviti manj kot 1200 covidnih bolnikov. Šele takrat bi se lahko sprostil javni potniški promet v omejenem obsegu, se odprli muzeji, knjižnice in galerije, dovoljene bi bile frizerske storitve in storitve manikure in pedikure, seveda vse ob upoštevanju ukrepov. A vlada je to zaradi božičnih praznikov sprostila že ta teden, v statističnih regijah z najboljšo epidemiološko sliko pa bo od jutri še dodatno sproščanje.

O regijah v načrtu za sproščanje ukrepov ni bilo govora

Dodatno bodo sprostili ukrepe v štirih regijah – osrednjeslovenski, goriški, obalno-kraški in gorenjski, čeprav ob predstavitvi načrta vlada ni omenjala oziroma predstavila kriterijev za sproščanje po regijah. Je morda kriterij štiri regije z najboljšo sliko? So vzeli 7-dnevno ali 14-dnevno povprečje? Gre za povprečje vseh novih primerov v regiji ali morda za pojavnost na 100.000 prebivalcev v določeni statistični regiji? Nejasnosti je veliko, čeprav vlada skuša svoje odločitve pojasniti z grafi in kot lahko ugibamo, so kot kriterij uporabili tako 7-dnevno kot 14-dnevno incidenco okužb. 

Vendar njihov načrt iz 3. decembra govori o kriteriju 7-dnevnega povprečja vseh okužb in ne o incidenci na 100.000 prebivalcev. Tudi (zdaj že odstopljeni) minister za zdravje Tomaž Gantar je takrat poudaril ta kriterij: "Odločili smo se za sedemdnevno povprečje, da ne bi veljavnosti ukrepov za zajezitev širjena novega koronavirusa predolgo zadrževali, hkrati pa nam sedemdnevno povprečje omogoča, da ne bo prihajalo do prehitrega sproščanja. Ukrepe bomo lahko sproščali, ko bomo zanesljivo vedeli, da bomo v zdravstvenih ustanovah, predvsem v bolnišnicah zagotovili dovolj bolnišničnih postelj, ne samo za bolnike s covidom-19."

Upravičeno se torej lahko vprašamo, zakaj vlada svojega lastnega načrta ne spoštuje. Za pojasnila o tem, kaj konkretno so upoštevali pri sproščanju ukrepov – 7-dnevno incidenco (kot je bilo navedeno v načrtu) ali 14-dnevno incidenco okužb, predvsem pa, kakšen je kriterij za regije – smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje, vlado in vodjo strokovne skupine. Na odgovore še čakamo. 

Dan po napovedi o sproščanju ukrepov je sicer vlada nekoliko nerodno pojasnila svojo odločitev, da ne bo upoštevala lastnega načrta."Načrt sproščanja ukrepov je vladi osrednje vodilo, mu pa v popolnosti ne sledi. Vlada je ocenila, da je odprtje za teh 8 delovnih dni smiselna odločitev, saj je evidentirala nekatere potrebe pri prebivalstvu," so zapisali v sporočilu za javnost.

'Takšna situacija odnaša notranje moči, smisel in upanje ljudem, odločevalcem pa pomemben del verodostojnosti'

Je vlada res tako nespretna pri komuniciranju ali morda namenoma spreminja svoje odločitve? Po sredini seji vlade, na kateri so epidemijo podaljšali še za 30 dni in tehtali o morebitnem vnovičnem zaprtju po božiču, se je ob komuniciranje vlade obregnil tudi epidemiolog in vodja centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel, ki je prejšnji ponedeljek izstopil iz vladne svetovalne skupine za covid-19. 

Na Twitterju je zapisal: "A lahko mogoče nehamo s tem dihotomnim načinom komuniciranja? Brez prilagojenega načina življenja se s #covid19 ne da. Vrnitev v stanje brez nobenih omejitev ni (še) v igri. Lahko pa prilagajamo pristope in naravnamo prioritete (šola, testiranje ...)."

 V kriznih časih ljudje potrebujejo stabilno, zanesljivo, pošteno vodenje in prav takšno komunikacijo, pa je jasna strokovnjakinja za krizni management in svetovalka vodstvom in kolektivom Damjana Pondelek. "Potrebujejo jasno načrtovano in komunicirano pot okrevanja in občutek, da je ta pot dobro premišljena in najboljša možna v danem trenutku. Da bomo na tej poti skupaj – na način, kot smo se dogovorili. To prinaša občutek varnosti in stabilnosti, ki ga vsi potrebujemo," je poudarila. 

Kot pravi, pa nenehno spreminjanje napovedi, načrtov za sproščanje ukrepov in tudi ukrepov samih, na družbeni ravni in v ljudeh "ustvarja čustveno gugalnico, nenehno nihanje med upanjem in obupom". "Takšna situacija straši, jezi, vznemirja, izčrpa, odnaša notranje moči, smisel in upanje ljudem, odločevalcem pa pomemben del verodostojnosti," je jasna strokovnjakinja za krizni management. 

Tudi jasna komunikacija lahko rešuje življenja

Koronakriza ima velik vpliv na naša vsakdanja življenja in našo družbo. "Jasna komunikacija je nujna. Lahko rešuje življenja," pravijo v belgijskem centru za jasno komuniciranje Wablieft. Zato so belgijskemu virologu Stevenu van Guchtu, ki redno nastopa na novinarskih konferencah nacionalnega kriznega centra, ta teden podelili letošnjo nagrado za jasno komuniciranje. 

V utemeljitvi so zapisali, da njegov glas in obraz izžarevata zaupanje; da vedno ohranja mirno kri in je razumevajoč, s tem pa ljudem daje občutek, da lahko skupaj premagajo virus.

"V Sloveniji nagrade za premišljene ukrepe in jasno, verodostojno komunikacijo ta trenutek ne bi mogli podeliti. Bi pa lahko podelili nagrado za potrpežljivost državljanom in pripeli medaljo za hrabrost zaposlenim v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu, v gospodarstvu in še kje. Tudi otrokom, ki se šolajo na daljavo in starostnikom, ki zaman čakajo na obisk svojca," pravi Pondelkova.

Zaupanje se pridobiva z odgovornim delom, dobronamernostjo, jasno in empatično komunikacijo, poudarja. "Zgodi se v trenutkih, ko imajo ljudje občutek, da smo na isti ladji in da bo vodstvo storilo vse, da se izognemo največjim čerem in pridemo iz te situacije vsi skupaj čim bolj celi," še dodaja.

Sproščanje ukrepov ocenjuje za politično in ne strokovno odločitev. "Ali je slaba ali dobra, bo pokazal čas, državljani pa bomo s posledicami teh odločitev, za katere si lahko le želimo, da so bile dobro premišljene, morali živeti," še zaključi Pondelkova.