Štrukelj o ministrici: Če ni kos nalogi, naj prostor odstopi nekomu, ki ji bo

Ne le za študente, pogoj PCT bi lahko v prihodnjem šolskem letu veljal tudi za dijake. To predlaga strokovna skupina za covid-19, je za TV Slovenija potrdila njena vodja Mateja Logar. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za tistega, ki pogoja ne bo izpolnjeval. Mu bomo vzeli pravico do izobraževanja, se sprašuje glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) Branimir Štrukelj. "Ta odgovor manjka – dokler ga ni, je to zgolj neka abstraktna ideja v smislu žuganja, ki ima neizrečeno posledico," je poudaril. 

Možnost, da bi za dijake, ki pogoja PCT ne bi izpolnjevali, izvajali pouk od doma, v tem trenutku ni izvedljiva, še pravi Štrukelj, saj bi to pomenilo dodatno delo za učitelje, ki že v šoli dosegajo predpisane obremenitve. Ob tem je spomnil na neodzivnost vlade in šolskega ministrstva: "Vlada je že vse leto gluha na opozorila, da bomo prišli v kadrovske težave. Vlada nima niti načelnega odgovora," je dejal.  

"Menim, da mora pogoj PCT veljati le za zaposlene v šolah in obiskovalce (starše, rejnike). Dijaki naj bodo iz tega izvzeti. S tem bi odpadel problem preverjanja potrdil. Seveda se lahko dijaki sami testirajo pred odhodom v šolo," pa pravi predsednica Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour. "Velja naj pravilo, da mora dijak ostati doma, če kaže znake kakršnekoli okužbe (smrkanje, kihanje, kašljanje, povišana temperatura, ...). Izvajanje testiranj in preverjanj PCT pa ne sodi v šolski prostor, saj bi zato potrebovali dodatne zaposlene," je tudi ona opozorila na kadrovsko vprašanje.   

Štrukelj: Testiranje učiteljev naj plača država

Še vedno ni razrešeno niti vprašanje testiranja učiteljev. Kot je znano, je vlada sprejela sklep, da hitri testi s 23. avgustom ne bodo več brezplačni, zaposleni v vzgoji in izobraževanju pa niso uvrščeni med izjeme. Ali to pomeni, da bodo morali učitelji strošek nositi sami? Nikakor ne, odgovarja Štrukelj. "Če nekomu nekaj naložiš, se v demokratičnih državah, ki vodijo socialni dialog in imajo socialno partnerstvo, najprej dogovoriš s tistimi, ki jih ukrep zadeva. Kar koli drugega je avtoritarno, je ukaz," je dejal. "Drugo, kar je pomembno: zakon je jasen. Če delodajalec predpiše nekaj, kar je v funkciji varovanja zdravja na delovnem mestu, mora stroške tudi pokriti. Zato pod nobenim pogojem ne bomo sprejeli tega, da bi stroške krili zaposleni," je poudaril Štukelj, ki dodaja, da se pri tem vprašanju ne nameravajo premakniti niti za milimeter. Na Svizu sicer zahtevajo uvedbo samotestiranja tudi za učitelje, ne le za učence in dijake. 

Prav tako se zavzemajo "za prostovoljno cepljenje, ki temelji na prepričevanju, argumentih, dialogu, odgovornosti in zaupanju v učiteljstvo, pri čemer pa vemo, da je cepljenje edina pot, ki lahko omeji epidemijo", je še dejal Štrukelj.  Treba je zaščititi druge in ne misliti samo nase, je dodal, a obenem poudaril, da so odločno proti uvajanju obveznega cepljenja.  

Poziv ministrici: Če niste kos nalogi, odstopite mesto komu drugemu 

Predlog o pogoju PCT za dijake je prišel kot strela z jasnega in vrsti neodgovorjenih vprašanj o poteku novega, že tretjega šolskega leta v znamenju pandemije dodal še nova. "Nobenih dogovorov ni, ravnatelji naj bi šele 24. avgusta izvedeli, kako bo potekal pouk," pravi Štrukelj. "Nobenih podatkov nimamo, to je glavni problem – da sploh nimamo nobenih podatkov," se strinja predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan, ki upa, da bodo informacije o novem šolskem letu vendarle prejeli prej kot nekaj dni pred njegovim začetkom. Naslednji teden bo namreč na Brdu pri Kranju potekal sestanek v organizaciji Zavoda RS za šolstvo. 

Da nimajo nikakršnih informacij o tem, pod kakšnimi pogoji bo potekalo novo šolsko leto, potrjuje tudi ravnateljica Fani Al-Mansour. "Žal nimamo še nobenih informacij o poteku novega šolskega leta. Ker smo bili s strani ZRSŠ  le enkrat pozvani na dogovarjanje o poteku pouka v novem šolskem letu (brez konkretnih zaključkov), ne morem reči, da so bili naši predlogi upoštevani," je odgovorila na naša vprašanja. 

"Želimo in upamo, da se lansko šolsko leto ne bo ponovilo in da bodo dijaki lahko obiskovali pouk ter da bomo uporabne informacije dobili še v tem tednu, saj moramo pripraviti organizacijo pouka: matične učilnice za posamezne oddelke - mehurčke, način izvajanja pouka (tudi športne vzgoje, kjer imamo nesmiselno oblikovane skupine!), način izvajanja praktičnega pouka in PUD-a, organizacijo prehrane, ..." pa je naštela Fani Al-Mansour. Novemu zapiranju šol po državi ni naklonjena, po njenem mnenju bi moral pouk za cel razred potekati na daljavo, le če bo v oddelku dijak, ki bi prenašal okužbo. 

Pa vendar: do 1. septembra nas ločijo le še trije tedni, počitnice in čas, ko bi se lahko pripravljali na novo šolsko leto, pa se nezadržno bližajo koncu. "Ponavljamo lanske napake, lansko poletje se nismo pripravili na pouk, letos tudi ne. Stvar bo eskalirala," napoveduje Štrukelj. Oblast ni pripravljena nikogar poslušati, odločitve na področju šolstva pa namesto na šolskem sprejemajo na ministrstvu za zdravje, je dejal. 

Glavno ost kritike je uperil v ministrico Simono Kustec. "Sodelovanja z ministrstvom za šolstvo ni, nikoli v 30 letih nismo imeli takšne blokade dialoga, kot jo imamo s to ministrico. Tokrat ni nobenega dialoga, preprosto ni ga. Ignorirajo nas," je dejal. O novem šolskem letu in času, ko je vse težje verjeti zagotovilom, da novih zapiranj ne bo, pa: "To je ilustracija odsotnosti strategije, kako ravnati v posameznih situacijah. Pri nas ni nobene strategije. Ključni krivec za to je ukinitev izobraževalne politike v naši državi, ki nima niti besede niti volje, da bi strukturiralo način, organizacijo poučevanja v okviru epidemije. Mi ministrstva za šolstvo nimamo več, ključno odgovornost, strahotno krivdo pa nosi ministrica za šolstvo. Če ni kos nalogi, naj prostor odstopi nekomu, ki ji bo," je zaključil sogovornik. 

Kaj pravijo številke?

Ob 1848 opravljenih PCR-testih so v ponedeljek odkrili 216 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih PCR-testov je znašal 11,7 odstotka. Hospitaliziranih je 36 bolnikov s covidom-19, od tega jih sedem potrebuje intenzivno nego. Za primerjavo: pred točno enim letom so ob sicer le 332 opravljenih testih odkrili šest okužb, v bolnišnici je bilo 24 obolelih, na intenzivni negi pa dva. Ena oseba je umrla. 

15. oktobra, ko so sprejeli odločitev o zapiranju šol, omejili zbiranje ter sprejeli vrsto strogih ukrepov za rdeče regije, pa so poročali o 745 okuženih, kar je pomenilo 14-odstotni delež pozitivnih testov. 

Institut Jožef Stefan v svoji projekciji širjenja koronavirusa napoveduje, da bomo že jutri prešli v oranžno fazo, prve dni septembra bomo postali rdeči, v drugi polovici naslednjega meseca pa temno rdeči.