Soba, lokal in učilnica: kako se koronavirus širi po zraku?

Vse od prvih primerov množičnih okužb s koronavirusom strokovnjaki opozarjajo, da se virus širi kapljično. To pomeni, da je za prenos okužbe potreben tesnejši stik z bolnikom (razdalja do bolnika manj kot 1,5 metra). Možno je tudi, da se z novim koronavirusom okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, a za zdaj je potrditev prenosa okužbe na ta način zelo malo. Zanimivo je, da se je vse od začetka pandemije zelo malo govorilo o prenosu okužbe z aerosoli, čeprav je zadnje čase vedno bolj jasno, da imajo ključno vlogo pri širjenju okužbe. Aerosoli so očem nevidni delci v zraku, ki med dihanjem prehajajo v zrak, njihova količina pa se z govorjenjem in kričanjem v prostoru povečuje.

Vedno več je objavljenih znanstvenih publikacij, ki dokazujejo, da je prav širjenje okužbe z aerosoli tisto, na katerega bi morali biti še posebej pozorni. Najbolj seveda v zaprtih prostorih. Namreč, ko okužena oseba izdihne vlažen zrak, se le-ta v zaprtem prostoru zadrži. Ti mikroskopsko majhni delci krožijo v prostoru in če ga ne prezračimo, se tam lahko zadržujejo tudi več ur, podobno kot dim, ki se zadrži v prostoru. Ključno vprašanje, ki se ob tej ugotovitvi pojavlja, je: kako preprečiti takšno širjenje okužbe?

Če primerjamo dihanje, govorjenje in kričanje oziroma glasno prepevanje, lahko vidimo, da se količina aerosolov v zraku povečuje z govorjenjem in je najvišja, kadar na ves glas kričimo. Ugotovili so, da med glasnim govorjenjem v prostor sprostimo 50-krat večjo količino aerosolov glede na stanje, ko smo tiho in zgolj umirjeno dihamo. Z vsako minuto govorjenja je v prostoru, ki nima zračenja, vedno več nakopičenih aerosolov, kar posledično prinaša večje tveganje za okužbo. Znanstveniki so dokazali, da lahko aerosoli, ki nastanejo med dihanjem s koronavirusom okužene osebe, okužijo zdravo osebo, ki se bo v prostoru zadrževala več kot le nekaj minut in to v radiju kar petih metrov. Dlje kot bo oseba v prostoru, večja je možnost okužbe. Ustrezna razdalja za zaščito pred okužbo tako nikakor ni 1,5 metra. Namreč, z aerosoli so se okužile tudi osebe, ki so bile od okuženega oddaljene dva in več metrov. Večina teh okužb pa se je seveda zgodila v zaprtih prostorih, kjer je bilo prezračevanje pomanjkljivo.

Novinarji časnika El Pais so na osnovi teh ugotovitev in modela, ki ga je pripravila skupina znanstvenikov, ki jo vodi profesor Jose Luis Jimenez z Univerze v Koloradu, pripravili tri različne scenarije širjenja okužbe prek aerosolov. 

Ugotovili so, da je prenos okužbe prek aerosolov največji v zaprtih prostorih, tveganje za širjenje okužbe pa lahko zmanjšamo, če se držimo vseh ukrepov, ki veljajo v družbi za preprečevanje širjenja okužbe. Ti so: dosledno nošenje zaščitnih obraznih mask, ustrezna medosebna razdalja, krajši čas zadrževanja v prostoru ter zadostno in ustrezno zračenje. 

Kaj se dogaja med druženjem v dnevni sobi?

V prvem primeru so se lotili prenosa okužbe v domačem okolju, kar je najpogostejši način prenosa, ki so ga zaznali v Španiji. Ugotovili so, da v primeru, če se v dnevnem prostoru zadržuje šest oseb, pri čemer je ena oseba okužena, je tveganje za prenos okužbe po štirih urah druženja, brez nošenja mask in brez ustreznega zračenja prostora, izredno veliko. Namreč, ne glede na zadostno varnostno razdaljo, se bodo vsi zbrani okužili. Če bodo te iste osebe nosile masko, bo okužb že manj, saj se bodo okužile štiri osebe. Najboljši scenarij pa bi bil, da se čas druženja skrajša za polovico, torej na dve uri, prav tako vsi nosijo maske, prostor pa se ves čas prezračuje – v tem primeru je verjetnost za širjenje okužbe minimalna in je ogrožena le ena oseba.

Kakšen je prenos med klepetom ob pijači v lokalu?

V drugem primeru so se lotili analize širjenja okužb v lokalih. Prav ta druženja so v Španiji povzročila masovne izbruhe. Seveda so tudi tukaj ugotovili, da je najslabši scenarij lokal brez ustreznega prezračevanja, z gosti in osebjem, ki ne nosijo mask, hkrati pa se v prostoru zadržujejo več ur. Kljub uredbi, da morajo zmanjšati število gostov za polovico, s čimer so zagotovili več razdalje med gosti, pa ta ukrep ni dovolj, če se ne upošteva ostalih. V primeru, da je v lokalu 15 gostov, trije člani osebja pa skrbijo za strežbo, bo ena okužena oseba, po štirih urah zadrževanja v neprezračenem prostoru in ne da bi vsi uporabljali maske, okužila kar 14 oseb. Če bi vsi nosili maske, bi se tveganje za okužbo skoraj razpolovilo. Okužena oseba bi v tem primeru predvidoma okužila osem oseb. Če bi čas druženja skrajšali na dve uri, dosledno nosili maske in prostore ustrezno zračili (lahko tudi s pomočjo ustreznih klimatskih naprav, če ni oken), bi tveganje za širjenje okužbe bilo minimalno. Po izdelanem Jimenezovem modelu bi se okužila zgolj ena oseba.

Zakaj je ključno, da se učilnice redno in zelo pogosto zračijo?

Zanimiv je tudi model prikaza širjenja okužbe v razredu. Predvidevamo, da imamo razred s 24 učenci in okuženim učiteljem. V razredu ni ustreznega zračenja, učenci in učitelj ne nosijo mask. Po dveh urah pouka bi se okužba od učitelja prenesla kar na polovico razreda. Če bi vsi nosili maske, bi se v istem času okužilo že manj učencev, in sicer pet. Zanimivo je, da zaradi kroženja aerosolov v prostoru ni nujno, da bi se okužili učenci, ki so najbližje učitelju, saj se aerosoli v zaprtem prostoru naključno širijo. Če želimo morebiten prenos okužbe zmanjšati na minimum, potem je nujno, da se razred v celoti prezrači po vsaki uri. Prav tako mora biti tudi med uro ves čas ustrezno zračenje. Vsi morajo nositi maske, kot že omenjeno, pa ura ne sme biti daljša od ene šolske ure. V tem primeru bi okuženi učitelj potencialno okužil zgolj enega učenca oziroma do prenosa okužbe ne bi prišlo.

Najboljši scenarij: druženje na prostem

Simulacije so pokazale, da je za preprečevanje širjenja okužbe prek aerosolov ključno, da se upošteva vse potrebne ukrepe: ustrezen sistem prezračevanja, čim krajši čas zadrževanja v prostoru, zmanjšanje števila oseb, ki se družijo, in dosledno nošenje zaščitnih mask. Prav tako so ugotovili, da v primeru, da dve osebi nista na dovolj veliki razdalji, tudi zadostno zračenje ne prepreči okužbe. 

Zagotovo pa je v primeru širjenja okužb z aerosoli jasno, da je idealni scenarij preprečevanja okužb zadrževanje na prostem, saj se tam njihova koncentracija najhitreje zmanjša. 

Analizirali različne primere množičnih izbruhov po svetu

Kalkulacije, ki so jih pripravili, temeljijo na analizah več različnih primerov množičnih okužb s koronavirusom po svetu. Ena od analiz, ki je zelo jasno pokazala, kakšna je dinamika prenosa okužbe v zaprtih prostorih, je bila analiza pevske vaje v ameriški zvezni državi Washington marca letos. Vaje se je udeležilo 61 od 120 članov zbora. Kljub držanju varnostne razdalje se je okužba razširila, in sicer je ena okužena oseba, ki je bila na tej vaji, okužila kar 53 oseb, od teh pa sta dve pozneje žal tudi umrli. Ker so prepevali, niso nosili mask, prav tako niso zračili prostora, so pa glasno peli, kar je še povečalo delež aerosolov v prostoru. Precej pa je k širjenju prispevala tudi dolžina vaje, saj je trajala dve uri in pol. Nekateri, ki so se na tej vaji okužili, so bili od okuženega oddaljeni kar 14 metrov.

Zračite redno in temeljito

Da je prezračevanje prostorov izrednega pomena, pristojni opozarjajo že dlje časa. Še posebej sedaj, ko so pred nami hladnejši dnevi in je lahko zračenja zaradi nizkih temperatur manj, je ključno, da ne pozabimo večkrat na dan prezračiti stanovanja. Kot opozarjajo, naj bi prostore zračili tudi do sedemkrat na dan. Se je pa v primeru Trubarjevega doma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu pokazalo, da je lahko prezračevalni sistem tudi vir širjenja okužbe. Namreč, ker ga niso takoj izklopili, se je najverjetneje prav prek prezračevalnega sistema okužba razširila vertikalno. Zato so vsi domovi dobili navodilo, da morajo prezračevalni sistem že ob prvi zaznani okužbi izklopiti in poskrbeti za ustrezno zračenje prostora.