Polno zaščitenih le devet odstotkov, se cilj o zadostni precepljenosti vse bolj odmika?

Po vodenju vladnih novinarskih konferenc, ki jih je pogosto ’začinil’ z ostrim jezikom in neposrednostjo, je januarja letos Jelko Kacin zapustil mesto vladnega govorca. Čakalo ga je novo delo v kabinetu premierja Janeza Janše, njegova poglavitna naloga pa skrb za koordinacijo množičnega cepljenja.

Sredi februarja je Kacin zatrdil, da bodo po načrtu 1. aprila zagotovo pripravljeni na množično cepljenje. Dejal je, da bo cepljenje potekalo v zdravstvenih domovih v sodelovanju z občinami, medtem pa se bodo pristojni osredotočili na iskanje novih dobaviteljev cepiv. Opomnil je, da je treba precepiti od 60 do 70 odstotkov prebivalstva, cilj pa je bil že od samega začetka, da to storimo do konca junija. V primeru, da bi nas dobavitelji pustili na cedilu, bi sledil 'črn scenarij', s tem pa bi se cepljenje zavleklo v poletje ali celo v jesen. 

"Organizirali smo se tako, da bi lahko s prvim aprilom zagotovo šli v masovno cepljenje. Sicer bomo za izvedbo pripravljeni že prvega marca, vendar cepiv takrat še ne bo. Sposobni moramo biti cepiti s 500.000 do 600.000 odmerki na mesec. Če to prepolovimo, je to vsaj 300.000 ljudi na mesec – in potem se to pozna. Na voljo imamo samo tri 'množične' mesece in poskusili bomo narediti čim več in nadoknaditi zamujeno, odvisno pač od tega, koliko cepiva bo na voljo,"je optimistično napovedal Kacin. 

Marca je Kacin nato ocenil, da izvedba cepljenja poteka dobro, a so možne izboljšave. Opazil je, da posebej pri starejših koga po nesreči zgrešijo. "Če kdo izostane, so zagotovo vedno tako pri roki naslednji, ki vstopijo v vrsto. Nam cepivo ne ostaja," je poudaril.

Kmalu je bilo jasno, da strategija cepljenja, ki jo je vlada v preteklih mesecih že večkrat spremenila, ne poteka gladko. Na medije so se začeli obračati posamezniki s svojimi zgodbami, ki so pričale o neupoštevanju cepilne strategije in slabi organiziranosti. Medtem ko večina zdravstvenih domov po Sloveniji takrat še ni cepila 75-letnikov ali celo 80-letnikov, so ponekod prišli na vrsto že zdravi 24-letniki. Gre za primer iz Hrastnika, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu že cepili zdravega 24-letnika in njegove starše, stare od 50 do 60 let, brez pridruženih bolezni.

Zdravstvena inšpekcija bo opravila nadzor nad morebitnimi odstopanji od cepilne strategije, je bil takrat jasen Jelko Kacin. A vse bolj je postalo jasno, da je to, kako hitro boste prejeli cepivo, odvisno od tega, v katerem delu Slovenije živite.  

Po očitkih, da ponekod cepijo že zdrave mlade, je nato 12. marca Kacin napovedal rešitev. Po njegovih napovedih so pristojne institucije pripravljale program, s katerim se bodo uskladile prijave za cepljenje, na primer med izraženim interesom za cepljenje prek e-Uprave in prijavo pri osebnem zdravniku. Ministrstvo za javno upravo je NIJZ odstopilo podatke o prijavah prek e-Uprave, NIJZ pa je začel pripravljati program za usklajevanje prijav. "Rok, da to operativno začne delovati, je prva polovica aprila, ko naj bi imeli dovolj odmerkov cepiva," je dejal Kacin. A se je znova zapletlo. 

Dovolj odmerkov aprila nismo prejeli, hkrati pa štiri mesece od začetka cepljenja proti covidu-19 še vedno nimamo vzpostavljenega nacionalnega sistema za naročanje na cepljenje. Kacin je za organizacijske težave obtožil informacijsko pooblaščenko, češ da naj bi blokirala obravnavo več kot 140.000 prijav prek eUprave. Spomnimo, da je informacijski pooblaščenec opozoril, da zbiranje interesa za cepljenje prek omenjene vloge, ki se je začelo decembra lani, ni imelo jasnega namena, prijavljeni pa so bili zavedeni. 

Spor z informacijsko pooblaščenko

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je na Kacinove besede ostro odzvala in jih označila za neprimerne. Poudarila je, da ob oddaji vloge državljani niso izvedeli, kdo bo njihove podatke sploh obdeloval, še manj pa, za katere namene. Kaj so s prijavo dosegli, je tako nemogoče objektivno ugotoviti. Ker pristojni danes državljane pozivajo, naj se prijavijo na cepljenje pri svojem osebnem zdravniku, vse to pod resen vprašaj postavlja nujnost množičnega zbiranja podatkov. Zato je začasno zamrznila uporabo baze osebnih podatkov, dokler pristojni posameznikom ne posredujejo vseh ustreznih informacij, kar pa je NIJZ pred dnevi izpolnil. A jasno je, da je prvi poskus vzpostavitve centralnega zbiranja prijav na cepljenje več kot očitno spodletel, NIJZ in ministrstvo za zdravje pa po štirih mesecih od začetka cepljenja zdaj pripravljata novo aplikacijo. 

Ali bo nova aplikacija vplivala na časovnico cepljenja in izvedbo strategije, je v oddaji 24UR ZVEČER pred dnevi odgovarjal Kacin. "Na izvedbo strategije bi morala vplivati, zato se že toliko časa trudimo deblokirati to nesrečno bazo podatkov, 140.000 prijav. Žal se bo šele v maju to lahko upoštevalo – ali pa že." 

Aplikacija se po besedah Kacina usklajuje, tudi preizkuša. "O tem je govoril minister za zdravje, v eni od občin je v praktičnem preizkušanju. Mislim, da se bo zdaj v zelo kratkem času dokazala kot dovolj operativna in od tega je odvisno tudi, kako hitro bomo lahko sproščali naslednje starostne skupine. Vse to je povezano. Imamo pa zamude," je dodal.

Kakšna je statistika?

V Slovenijo je bilo do zdaj po podatkih NIJZ dobavljenih skupno 709.050 odmerkov cepiv treh proizvajalcev, porabili smo jih 610.723. Največ je v uporabi cepivo Pfizerja, sledita AstraZeneca in Moderna. S prvim odmerkom smo do zdaj cepili 418.867 ljudi, kar predstavlja 19,1 odstotka prebivalstva. Z drugim odmerkom smo cepili 191.856 oseb ali 9,1 odstotka prebivalstva. 

Po trenutni strategiji se po državi izvaja cepljenje starejših od 50 let. Direktor NIJZ Milan Krek je na vladni novinarski konferenci 22. aprila ocenil, da bi lahko glede na napovedane dobave cepiv do konca junija cepili najmanj 50 odstotkov oziroma 63 odstotkov odraslih. Kot je dejal, bomo do konca junija v Sloveniji dobili skupno okoli 1,6 milijona odmerkov cepiva proizvajalcev Moderna ter Pfizer in BioNTech, pa tudi 263.000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson. 

 "V naslednjih dneh stopnjujemo cepljenje, kar pomeni, da bomo v naslednjih tednih pridobivali vse več cepiva," pa je še ta teden zatrjeval minister za zdravje Janez Poklukar. NIJZ je nato kasneje napovedal, da predvidene dobavljene količine cepiva AstraZenece za zdaj še niso potrjene, lahko pa se zgodi, da v maju ne bo nobene pošiljke. Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je nato danes medijem zatrjevala, da bo cepivo vendarle prišlo. Za maj in junij je predvidenih okoli 465.000 odmerkov AstraZenece, a številke še niso uradne. 

V cepilnih centrih veliko nejasnosti 

V uredništvo smo prejeli informacijo, da je ministrstvo za zdravje cepilnim centrom poslalo dopis o novi aplikaciji za naročanje na cepljenje, katere namen naj ne bi bil jasen. Kot je zapisal naš vir, so bili ob začetku epidemije in izvajanja cepljenja cepilni centri prepuščeni sami sebi, posledično pa so se morali znajti po svoje. Poleg tega opozarjajo, da se cepilna strategija spreminja prepogosto, cepilni centri pa se morajo posledično vsakič znova zagovarjati pred inšpektorji. 

Ne samo, da aplikacija prihaja vsaj pol leta prepozno, tudi ne rešuje in ne želi reševati problematike cepljenja, trdi naš vir. Niti najmanj ni jasno, kako bo naročanje potekalo, ali se bodo pacienti prijavili znova, kakšna bo vloga osebnih zdravnikov. Pacienti so na drugi strani jezni in zahtevajo pojasnila, ki pa jim jih cepilni centri niso zmožni podati. Po njihovem mnenju država s cepilnimi centri in državljani ravna mačehovsko, brez posebnega cilja. Ob tem se sprašujejo, ali je vodilnim v državi sploh mar, da se populacija precepi, epidemija pa končno ustavi. 

Da bo Slovenija dobila sistem za centralizirano naročanje na cepljenje šele po štirih mesecih in že več kot 400.000 cepljenih, čudi tudi informacijsko pooblaščenko, ki poudarja, da bi moral omenjeni sistem v resnici predstavljati osnovni temelj načrtovanja izvedbe naročanja na cepljenje. Ob vseh težavah z aplikacijami, dobavami in pomanjkljivo strategijo se tako zaželjeni cilj zadostne precepljenosti še pred poletno turistično sezono vse bolj odmika.