Predklinična testiranja uspešna. Štrukelj: Kdor se ne bo želel cepiti, naj nosi stroške zdravljenja

Cepivo so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T. 

Slovenski raziskovalci so prve rezultate predstavili v članku, ki so ga pred recenzijo omogočili za javni dostop na strežniku bioRxiv, so sporočili s Kemijskega inštituta. 

Različna cepiva za covid-19 na osnovi plazmidne DNK že testirajo v kliničnih raziskavah v ZDA, na Japonskem in v Južni Koreji. Prednost uporabe plazmidne DNK pa je nizka cena proizvodnje, visoka stabilnost, ki ne zahteva verige zamrzovalnikov, slabost pa je, kot izpostavljajo raziskovalci, manj učinkovit vnos v celice v primerjavi z virusnimi sistemi.

Kot razlagajo raziskovalci, je novost njihovega pristopa v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s tem pa so izboljšali odziv imunskega sistema. Pripravili so pet različic virusne proteinske domene RBD, ki je odgovorna za prepoznavanje celičnega receptorja, tako da je na enem delcu od 1 do 60 kopij RBD. 

Priprava virusom podobnih delcev je sicer uveljavljen pristop pri razvoju cepiv, vendar, kot poudarjajo, do zdaj še ni bilo primerjanih toliko različnih načinov tvorbe nanodelcev, od katerih gre za dva izvirna pristopa. 

Rezultati testiranja imunskega odziva miši na cepiva so pokazali, da se je najbolje odrezala različica, kjer so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sprožil tvorbo velikih skupkov. V tem primeru je bil odziv več kot stokrat boljši od monomenega proteina, ki ga sicer uporabljajo nekatera druga cepiva. 

Ugotovili so, da protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri pacientih, ki so preživeli okužbo. Dodatno so pokazali tvorbo celic T, ki uničujejo celice, ki proizvajajo virusne proteine, kar prav tako lahko ustavi okužbo.

"Največji pomen predstavljene raziskave je razvoj nove tehnologije, ki bo uporabna ne samo za ta virus, ampak tudi za cepiva za druge viruse v prihodnje. Pomembno je, da smo organizirali interdisciplinarno skupino, ki je sposobna rezultate temeljnih raziskav prenesti v klinično uporabo. Upam, da bomo s takšnim sodelovanjem lahko razvili in do pacientov pripeljali kakšno slovensko zdravilo," pravi vodja skupine prof. dr. Roman Jerala.

"Večina strokovnjakov se strinja, da je cepivo edini način, ki ga imamo za izhod iz krize, je pa pomembno varno cepivo in dovolj visoka precepljenost prebivalstva," ob tem pravi Jerala. V tretji fazi kliničnih testiranj je po svetu že devet cepiv – več ameriških, britansko, več kitajskih cepiv ...

Jerala poudarja, da se cepiva danes izdelujejo drugače, kot so jih pred desetletji, ko so uporabljali oslabljen virus, kar pa je lahko povzročilo razvoj bolezni, kot se je na primer zgodilo v primeru otroške paralize: "Danes se uporabljajo podenote, deli virusa, ki ne morejo povzročiti bolezni."

Pristopi na DNK in RNK pa danes raziskovalcem omogočajo hitro in uspešno delo. "Včasih je razvoj cepiva trajal deset let, s sodobnimi pristopi se je čas občutno skrajšal, kar se ni zgodilo samo v tem primeru, ampak že prej, tudi pri virusu zika, zato je bila tehnologija že pripravljena." 

Ob tem je Jerala opozoril, da gre za rezultate predkliničnih študij, kar pomeni šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga. Treba bi bilo namreč izvesti obsežne klinične študije ljudeh, vendar pa po njegovem mnenju nima smisla nadaljevati z razvojem tega cepiva, ko bo enkrat že na voljo varno in učinkovito cepivo proti novem koronavirusu. Vseeno pa ocenjuje, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, morda bodo dobra podlaga tudi za razvoj kakšnega cepiva za nov virus v prihodnosti. Slovenski raziskovalci namreč  priznavajo, da so z razvojem cepiva proti covidu-19 nekaj mesecev za kolegi iz tujine, ki so začeli prvi, prav tako imajo na razpolago neprimerljivo nižja sredstva.

Če pa je že govora o morebitnih scenarijih, kdaj bi se lahko začela klinična testiranja, pa Jerala meni, da je to pravzaprav neznanka. Pri nas kliničnih testiranj cepiv še ni bilo, ni znano, v kakšnem času lahko to odobrijo regulatorji, morda do konca leta, morda decembra. Bodo pa rezultati raziskave predstavljeni Evropski agenciji za zdravila, ki bo odločila, ali je cepivo primerno za klinična testiranja. Prav tako zdaj čakajo recenzije strokovne javnosti. 

Kaj sledi?

Za naslednje korake so v Sloveniji sicer organizirali konzorcij, v katerem poleg Kemijskega inštituta sodelujejo raziskovalci Veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo UL, zdravniki Infekcijske klinike UKC in Univerzitetne bolnišnice Golnik ter podjetja Jafral, ki bo pripravilo proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka. V dosedanji raziskavi so z reagenti slovenskim raziskovalcem pomagali sodelavci iz Švice in Nemčije. 

"Prostovoljno cepljenje. Vendar ..."

Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je medtem dejal, da se je "skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale priključila vodilnim vrhunskim biotehnološkim podjetjem, ki razvijajo novo cepivo z novimi, izvirnimi tehnologijami".

Ob tem je še komentiral nekaj drugega aktualnega dogajanja na področju cepiva proti covidu-19. Opozoril je, da je rusko cepivo, kjer so preskočili tretjo fazo testiranj, "ruska ruleta", in da upa, da se stvari ne bodo zapletle in da je cepivo učinkovito in varno, sicer bo to voda na mlin nasprotnikom cepljenja. Uvoz ruskega cepiva k nam zaradi evropske zakonodaje sicer ni mogoč. Mogoč bi bil le interventni uvoz, za katerega pa bi morala obstajati resnično dobra strokovna podpora. "EU ne more sprejeti ruskega cepiva, ker ni bilo narejeno po pravilih dobre klinične prakse," razlaga Štrukelj. 

Glede cepljenja pa je dejal, da meni, da bi morala biti odločitev za cepljenje prostovoljna: "Obveznost cepljenja je za demokracijo neprijetna." Prav tako pa meni, da bi morali tisti, ki se ne bodo želeli cepiti, sami nositi stroške zdravljenja. Ti lahko v najslabšem primeru, ob hudem zapletu bolezni, dosežejo tudi 25.000 evrov.