Epidemija covida-19 se v Sloveniji kljub vse strožjim ukrepom ne umirja. Število novih dnevnih primerov je bilo v torek znova v porastu, v zadnjem tednu dni pa beležimo tudi vse višje številke umrlih za posledicami okužbe s koronavirusom. 

Če smo še pred dobrim tednom dni, natančneje pretekli ponedeljek, beležili manj kot 30 smrtnih žrtev dnevno, je to število nato poskočilo. Že naslednji dan je umrlo kar 40 bolnikov s covidom-19. Dnevno število smrti se od tedaj še povečuje. V torek smo tako zabeležili 43 smrtnih žrtev, dan pred tem pa kar 45. 

Podatki zadnjega tedna nas postavljajo v evropski vrh. Pri poročanju o smrtih v več evropskih državah prihaja do zamika

Podatki Covid-19 Sledilnika o dnevnem številu umrlih na 100.000 prebivalcev na dan 14. november glede na sedemdnevno povprečje Slovenijo postavljajo v vrh s številom 1,9. 

Pri tem je sicer treba poudariti, da v Evropi prihaja do velikih zamikov glede poročanja o smrtih, pravi Aleks Jakulin, eden izmed strokovnjakov, ki so na noge postavili Covid-19 Sledilnik, spletno stran z dnevnimi podatki o pandemiji covida-19, na katero se zanašajo tako javnost kot mediji. "Ravno zato je te dni Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) napovedal, da bo o smrtih poročal samo tedensko." 

Pri Covid-19 Sledilniku se trudijo, da bi imeli čim manjši zamik med tem, kdaj so podatki na voljo, in časom, ko so objavljeni, medtem ko se v drugih državah pojavljajo zamiki. Kot primer Jakulin navede švedska poročila glede števila smrti, pri katerih je med realnimi in med objavljenimi številkami že za več kot 200 ljudi razlike. "Lahko se zdi, da je objavljena smrtnost v drugih državah nižja, kot je v resnici. To je deloma posledica zamikov pri podatkih, ki so med državami različni." Spremljanje in poročanje se med državami razlikujeta, poudarja.  

Slovenija je prišla med države z največ smrtnimi žrtvami v Evropi, težko pa bi rekli, da je absolutno na prvem mestu, pravi Jakulin. "Tisto, kar bo na koncu v resnici pokazalo, kaj se je dogajalo, je EuroMOMO, ki kaže, koliko nad pričakovanji je bila smrtnost v neki državi pri neki starosti v nekem obdobju." Iz teh podatkov je razvidno, da sta imeli na primer Belgija in Velika Britanija najbolj povišano smrtnost, "četudi je percepcija, da je bila najvišja smrtnost v Italiji". 

Zakaj ima Švedska trenutno tako slabo stanje? "Pet tednov traja od porasta okužb do porasta števila smrti. Če nato potrebuješ še dva tedna, da dejansko sporočiš in objaviš, da je prišlo do smrti, boš sedem tednov prepozno ugotovil, da imaš problem," pravi Jakulin.  

Virus znova v DSO-jih: od preteklega ponedeljka umrlo 137 stanovalcev domov

Slovenija je trenutno v samem vrhu glede smrti zaradi covida-19. Razlog za to je tudi dejstvo, da je virus znova vdrl v domove za starejše. 

Da imamo velik porast okužb v domovih, je na včerajšnji novinarski konferenci priznala tudi namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager. Številke kažejo, da smo imeli v domovih do 4. oktobra 242 okužb, do 15. novembra pa že 4802 okužbi. Med 99 domovi za upokojence, ki imajo skupno centralno upravo, so okužbe potrdili že v 90 izmed njih, je še dejala. 

Podatki, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za zdravje, kažejo, da je v obdobju od ponedeljka, 9. novembra, do vključno ponedeljka, 16. novembra, umrlo 298 bolnikov s covidom-19. Izmed njih je 137 oskrbovancev domov za ostarele – 63 jih je umrlo v bolnišnicah, 75 pa v domovih. 

Na prostorske in kadrovske stiske opozarjali že ob prvem valu 

Že spomladi, v prvem valu epidemije, je eno glavnih težav predstavljalo prav širjenje koronavirusa med starejšimi, med stanovalci domov za ostarele. V domovih po vsej državi se je ob vdoru virusa pokazala prostorska in kadrovska stiska. To se je pokazalo tudi poleti v Domu starejših Hrastnik – že ob vdoru okužbe v dom so začeli opozarjati, da sama infrastruktura doma ni primerna za vzpostavitev predvidenih ukrepov in rdeče cone, saj gre za nekdanji dijaški dom. Kadrovsko stisko so tu med drugim reševali s preklicem dopustov vseh zaposlenih, za pomoč pa so zaprosili tudi domove v okolici. V Skupnosti socialnih zavodov so že poleti opozarjali, da so domovi odvisni od prostovoljcev. 

In če je ob začetku jeseni morda kazalo, da se bomo napakam iz prvega vala uspeli izogniti, so se okužbe v zadnjih tednih začele hitro širiti prav med najranljivejšo skupino. Obolele starostnike pa so zaradi prostorskih težav začeli premeščati izven domov; rdeče cone so urejali tudi v telovadnicah osnovnih šol. 

Da država v poletnih mesecih ni storila dovolj za zaščito starejših oziroma da se ni dovolj dobro pripravila na pričakovani jesenski drugi val epidemije, so prepričani mnogi. Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, je v začetku novembra ostro dejala: "Odločevalci so naredili premalo in sramotno je, da se s tistim malo, kar so naredili, hvalijo. Domove starejših so ponovno pustili na cedilu. Poleti so pripravili le protokole, namesto da bi se resno lotili ukrepov za obvladovanje epidemije. Namesto da bi končno podpisali nove kadrovske normative v socialni oskrbi in zdravstveni negi. Namesto da bi za ves čas dela v nemogočih razmerah zagotovili ustrezno nagrajevanje zaposlenih. Preleti letal, prepevanje na dvoriščih in zahvale  na novinarskih konferencah niso dovolj." 

Smo ukrepe sprejemali prepočasi? 

Pretekli konec tedna so prostovoljci, ki ustvarjajo Sledilnik, predstavili svoje delo in projekcije na parlamentarnem odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, med njimi tudi raziskovalec na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Žiga Zaplotnik. Opozoril je, da je epidemija eksponenten pojav, ko naša intuicija pogosto odpove, do problema pa pride z zamikom. V začetnem obdobju, ko število aktivnih primerov počasi narašča, se problema sprva niti ne zavedamo, ko pa se ga zavemo, je že prepozno. 

Kot je dejal, je treba takrat, ko epidemija raste tako hitro, kot je rasla med 8. in 20. oktobrom, ukrepati takoj. Ker smo zakasnili in "nam je epidemija ušla iz rok", smo po Zaplotnikovih besedah trenutno v fazi, ko izbiramo med dvema slabima možnostma: ali zaprtje (tako imenovani 'lockdown') ali visoko število smrti.

Projekcije namreč kažejo, da bo, če se bo epidemija zmanjševala zgolj za deset odstotkov na teden, poleg 1200 smrti, za katere so že prepričani, da se bodo zgodile, umrlo še dodatnih 3500 ljudi. Če se bo epidemija krčila za 20 odstotkov tedensko, bo posledica dodatnih 1500 smrti, v primeru zmanjšanja za 40 odstotkov pa dodatnih 500. Pri tem je Zaplotnik izpostavil, da 40 odstotkov na teden ustreza stopnji pojemanja v prvem valu epidemije.