V četrtek smo v Sloveniji opravili 1390 testiranj na okužbo z novim koronavirusom. Od tega je bilo 17 oseb pozitivnih, 16 bolnikov je bilo hospitaliziranih, torej štirje več kot dan prej. Nihče ni umrl, kažejo podatki Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki jih je na spletu objavila vlada.
UKC ponovno s covid oddelkom
Z današnjim dnem se v UKC Maribor znova vzpostavlja covid oddelek. Že danes so prvega pacienta tja premestili iz UKC Ljubljana. Tako kot v prvem valu, bodo paciente s covid-19 namestili v prostorih Klinike za ginekologijo, kjer je urejen covid oddelek. Posledično bodo po potrebi ponovno reorganizirali način dela in prestrukturirali določene oddelke in prostore. "Sicer v UKC Maribor varnostnih ukrepov po preklicu epidemije nismo popuščali in kot taki ostajajo ves čas aktualni," so sporočili iz UKC Maribor.
V vipavskem Centru starejših Pristan še trije primeri okužb
V zadnjih dneh so v Centru starejših Pristan v Vipavi odkrili tri nove okužbe z novim koronavirusom. Eno okužbo so odkrili med stanovalci, eno pri tam zaposlenemu in eno pri zunanjem sodelavcu, je povedal direktor centra Martin Kopatin.
V centru Pristan je tako zdaj skupno 21 potrjeno okuženih, med njimi 13 stanovalcev, sedem zaposlenih in en zunanji sodelavec Devet stanovalcev so prepeljali na ljubljansko infekcijsko kliniko, štirje pa so nastanjeni v rdeči coni centra v Vipavi. Vsi se počutijo dobro in nimajo težjih znakov bolezni, je dodal Kopatin. Ostali stanovalci so izolirani v svojih sobah, gibanje po centru je strogo omejeno.
V karanteni je poleg tega 11 zaposlenih delavcev, med njimi vsi odkriti okuženi zaposleni in zunanji sodelavec. V okviru drugega kroga testiranj na novi koronavirus so danes vzeli vzorce 23 zaposlenim in trem stanovalcem, ostale bodo testirali najkasneje do ponedeljka.
Brez novih okužb pa so v postojnskih bivalnih enotah Doma na Krasu, je povedal poveljnik regijskega štaba CZ za Notranjsko Sandi Curk. Hiter in strokoven odziv vodstva je preprečil nadaljnje širjenje, je prepričan. Na njihovem območju sta sicer še dve lokalni žarišči okužbe, v Pivki in Cerknici. V Cerknici je med okuženimi tudi oseba, zaposlena v javnih službah, v samoizolaciji pa so tudi štiri osebe iz tega delovnega področja.
'Druženja so pripeljala do povečanja primerov okužb'
Na novinarski konferenci je namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager predstavila epidemiološko stanje v svetu, kjer so potrdili že več kot 12 milijonov primerov okužbe. V Evropi ne beležimo tako visokega porasta okužb, kot v Severni in Južni Ameriki ter nekaterih azijskih državah. V Sloveniji smo od začetka izbruha potrdili 1793 primerov okužbe. V preteklem tednu od 29. junija do 5. julija je bilo v Sloveniji potrjenih 132 primerov okužbe, od tega kar 73 povezanih z lokalnim virom. "To pomeni, da so druženja tista, ki so pripeljala do povečanja primerov," je dejala Čakš Jagrova. V istem tednu so med 132 primeri potrdili 25 vnešenih okužb, največ iz sosednje Hrvaške, sledijo Srbija, BiH, Kosova in Črna Gora. Za 22 primerov pa vir okužbe ni znan.
Izdanih je bilo 363 vlog za karanteno – gre za tesne stike okuženih. Izmed teh je bilo 25 ljudi kasneje pozitivnih na koronavirus. Še devet primerov razvoja covida-19 pa so zaznali med tistimi, ki so karantensko odločbo dobili na podlagi dejstva, da so v Slovenijo vstopili iz rizične države. Po besedah Čakš Jagrove to jasno kaže, da je treba odločbo o karanteni upoštevati. "Število obolelih v karanteni ni zanemarljivo in kaže, da je potrebno odločbe o karanteni dosledno spoštovati. To je nujno za zaščito celotne populacije." Poudarila je tudi, da imamo vse več okuženih med stanovalci domov za starejše ter zdravstvenimi delavci.
Sicer pa v Sloveniji opazujejo dnevna nihanja števila novih primerov okužb. Ves čas pa jih je okoli 20 ali do 20. Število potrjenih novih okužb na 100.000 prebivalcev je 11,34. Pri deset po kriterijih NIJZ sicer države pridejo na t. i. rumeni seznam držav s povečanim tveganjem. Čakš Jagrova še pravi, da epidemiologi obvladujejo trenutno situacijo, ki je po njenih besedah stabilna.
Kolikšno bo nadomestilo plače za delavce v karanteni?
Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič pa je predstavila nekaj podrobnosti včeraj sprejetega četrtega protikoronskega zakona, s katerim se vlada pripravlja na drugi val epidemije. Med poglavitnimi ukrepi zakona je izpostavila podaljšanje čakanja na delo, financiranje dodatnih kadrov v socialno-varstvenih zavodih ter uvedbo aplikacije za sledenje stikom. Uporaba slednje bo prostovoljna, razen za okužene osebe. Kdaj bo aplikacija zaživela, ni znano, saj jo še razvijajo.
Do 30. junija je Zavod za zaposlovanje delodajalcem za čakanje na delo izplačal dobrih 160 milijonov evrov. Pri tem Ribičeva dodaja, da bo delodajalcu v obdobju koriščenja ukrepa onemogočeno odpuščanje iz poslovnega razloga ali odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
Država bo prevzela tudi breme nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne more omogočiti dela od doma. Višina nadomestila za zaposlene bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. "Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim bo delodajalec lahko odredil delo na domu, se praktično ne spreminja nič."
- Delavec, kateremu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
- Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob vrnitvi odrejena karantena, ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače.
- Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače. Izjeme so odhod zaradi rojstva otroka ali smrti bližnjega (v tem primeru je predvideno nadomestilo v višini polovice plače, a ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače).
Zakon bo namenil tudi 31 milijonov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih v socialno-varstvenih zavodih. "Izboljšanje standardov ne bo preložena na pleča oskrbovancev, ne bo potreben dvig cen oskrbnin," pravi Ribičeva. Dodatno kadrovsko pomoč pa namenjajo tudi Zavodu za zaposlovanje, kjer so zaposleni v času epidemije zavzeli pomembno vlogo kot glavni izvajalci interventnih ukrepov. V treh mesecih so prejeli kar 300.000 zahtevkov.
Zdravstveni inšpektorji v večji nadzor gostinskih lokalov
Zdravstveni inšpektorji so v četrtek opravili kar 753 nadzorov karantene, pri tem pa so po besedah vladnega govorca Jelka Kacina zaznali številne kršitve. 585 oseb je spoštovalo odločbo o karanteni, v 25 primerih pa oseba ni bila prisotna na naslovu, ki ga je podala za preživljanje časa karantene. V devetih primerih inšpektorji niso mogli dostopati do zasebnega zemljišča, v kar 30 primerih pa so osebe podale lažne ali napačne naslove. "Ne vemo, za kaj gre. Enostavno ni bilo možno najti nikogar, sosedje jih ne poznajo," je dejal Kacin. Pri 15 primerih oseba v karanteni inšpektorjem ni odprla vrat, v 50 primerih pa osebe inšpektorji niso mogli najti, saj je šlo za večstanovanjskih objekt, pri tem pa niso imeli navedene številke stanovanja.
Skupno je inšpektorat od sobote dalje opravil 1876 nadzorov.
Problem pridobivanja podatkov o stikih okuženih
Nuška Čakš Jager je poudarila, da naj se Slovenci na Hrvaškem, ki sumijo na morebitno okužbo s koronavirusom oziroma imajo simptome okužbe, obrnejo na najbližjo zdravstveno ustanovo, povedo, da imajo simptome, ti pa jih bodo napotili na testiranje. "Prava pot ni potovanje, na ta način ogrožamo ljudi okoli sebe."
Opozorila je tudi na problem pridobivanja podatkov. Okužena oseba je namreč dolžna, da epidemiologu poda čim več kontaktov oziroma stikov, ki se jih spomni. Epidemiolog pa na podlagi tega išče in kontaktira stike, oceni, kdo je bil v tesnem in rizičnem stiku. "Če oceni, da je nekdo visoko rizičen, ga pokliče in napoti v karanteno. Vsem ostalim, za katere ima podatke, pa za njih oceni da karantena ni potrebna, pa jim pošlje navodila, kako opazovati svoje zdravstveno stanje." Dejala je tudi, da problem nastane, če podatkov o stikih nimajo, saj jih potem seveda ne morejo kontaktirati.
Poudarila je tudi, da samo testiranje (tudi pri visoko rizičnih osebah) še morda ne bo napotek oziroma lahko pomeni lažno varnost, da posameznik meni, da je negativen. Karantena je tista, ki 14 dni omogoča opazovanje zdravstvenega stanja kontakta.
Od četrtka nove omejitve pri zbiranju
Včeraj so v veljavo stopile spremembe odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi. Odlok določa, da lahko NIJZ za potrebe spremljanja, preprečevanja in obvladovanja covida-19 od udeležencev zbiranja pridobi ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča. Te mu posreduje organizator zbiranja. Ta pa mora poleg osebnih podatkov udeležencev voditi še evidenco časa in kraja zbiranja, telefonsko številko in podatek o tem, ali gre za zaprt ali odprt prostor. Če NIJZ v enem mesecu od dneva izvedbe zbiranja ne pošlje zahteve po podatkih, sklicatelj seznam uniči.
- *Po prvotnih podatkih vlade je bilo število testiranj v četrtek 1793, kar bi bilo največ testiranj v enem dnevu doslej. A pozneje so podatek popravili - testov je bilo 1390.
KOMENTARJI (451)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.