'Slovenija je majhen otok sredi Evrope. Ne smemo se zapreti'

Ukinjamo sezname držav, za vse bo ob vstopu v državo veljal režim PCT. Pa bo to pripomoglo k lažji zajezitvi vnosa okužb? "Sistem PCT se uvaja enotno. Izjem praktično ni. To, da so pogoji enaki za vse, je neka pozitivna usmeritev," je za 24UR ZVEČER dejala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. "Upamo, da bomo tako vnos virusa v državo čim bolj zamejili, čeprav smo si v zadnjih nekaj dneh kar precej poslabšali situacijo," pravi.

"Vsekakor bo to situacijo olajšalo tudi za nas. Pozdravljamo, da smo za spremembe vsaj enkrat izvedeli nekaj dni prej in da se niso zgodile čez noč," pa pravi generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević. Dodaja, da v združenju pozdravljajo čisto vsak ukrep, ki omogoča lažje potovanje. "Vedno smo podpirali varno potovanje."

 'Tisti, ki imajo dobre možgane, vedo, da je cepljenje dobro zanje'

Pa je tudi agencija, ki je organizirala maturantske izlete, upoštevala vse potrebne pogoje? Okužbo z novim koronavirusom so namreč danes potrdili tudi pri gorenjskem dijaku, ki je se je vrnil z maturantskega izleta v Španiji. Že 89 okuženih pa je med dolenjskimi maturanti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje hkrati dodajajo, da zaradi stikov v družini in med prijatelji v prihodnjih dneh pričakujejo še kakšnih 40 okužb.

Vse torej kaže, da smo na pragu četrtega vala ali pa da smo vanj že zakorakali. Smo kot država naredili napako, da smo maturantske izlete sploh dovolili v državo, kot je Španija?

Pri združenju so takoj preverili, kakšen je način delovanja agencije, ki je izlet organizirala, in pogoj za potovanje je bil PCT, odgovarja Mrvaljević. "Nihče od udeležencev ni smel iti na pot, ne da bi izpolnjeval pogoj PCT, kar pomeni, da so poskrbeli za to, da so šli na pot zdravi ljudje. Vendar pa nihče ne odgovarja za to, kako na teh potovanjih ravnajo posamezniki. Že zaradi lanske izkušnje teh agencij sem prepričan, da vedo, kako ravnati pravilno," je dejal in dodal, da verjame, da je šlo pri okužbah maturantov le za nesrečen splet okoliščin, ki se je zgodil ob nepravem času.

"Tu gre za to, kakšno je bilo vedenje maturantov na samem maturantskem izletu. Zagotovo je bilo tu neupoštevanje splošnih priporočil, še dodaten tvegan dejavnik pa je bila pot nazaj, ko so bili dijaki več ur na avtobusu, v relativno majhnem prostoru," se strinja Logarjeva, ki poudarja, da je dovolj že, če se okuži en posameznik, ki nato okužbo razširi na ves avtobus.

"Najbolj smotrno bi bilo, da bi bil pogoj za udeležbo na maturantskem izletu cepljenje ali prebolelost, saj bi se na ta način tveganje za okužbo bistveno zmanjšalo," dodaja vodja svetovalne skupine, Mrvaljević pa ji ni nasprotoval in dodal: "Cepljenih je tudi več kot 85 odstotkov vseh univerzitetnih predavateljev v Ljubljani. Tisti, ki imajo dobre možgane, torej vedo, da je to dobro zanje."

Dokončne potrditve, s katero različico so se okužili dijaki, še ni. "Vendar pa je glede na epidemiološke podatke v Španiji najverjetneje, da gre za različico delta. Tudi osnovni profili, ki so jih naredili, nakazujejo na to, da gre za to različico," je dejala Logarjeva. Vendar pa je poudarila, da je za dokončno potrditev treba opraviti sekvenciranje, katerega rezultati bodo znani v naslednjih nekaj dneh.

Kaj bi zapiranje države pomenilo za turizem?

"Slovenija je majhen otok sredi Evrope. Zapreti se ne smemo," je prepričan Mrvaljević.

"Že večkrat smo prek ministrstva za gospodarstvo poskušali priti v stik s svetovalno skupino. Vemo namreč, kako in kje se sprejemajo ukrepi, in preden se spremenijo pri nas, bi si želeli pri tem sodelovati," je dejal dr. Logarjevi in se oprl na primer Nemčije. "Tam imajo na Inštitutu Robert Koch osebo, ki turistične agencije pokliče, preden komisija sprejme neke odločitve. Vedno jih vpraša, kakšne so gospodarske posledice za potovalno industrijo," je dejal in dodal, da si tega želijo tudi v Sloveniji.

"Tvit, ki je tik pred zdajci uvedel obvezno karanteno, je povzročil 100 tisoč evrov škode, ki je ne moremo nadoknaditi in je nimamo komu zaračunati," še izpostavlja Mrvaljević ter dodaja, da že 17 mesecev niso mogli ničesar zaslužiti. "Temu bi se želeli izogniti in – kar je še veliko pomembneje – želimo si, da bi ljudje, ki gredo na počitnice, resnično imeli počitnice, da bi bilo to varno, da bi se lahko vrnili in da tudi mi ne bi povzročali težav zdravstvenim strokovnjakom."

 "Svetovalna skupina le svetuje, kakšni so ukrepi, potem pa je stvar posameznih ministrstev, da pripravijo ustrezne odloke. Mi se ravnamo po svojem strokovnem mnenju, sledi pa usklajevanje z ministrstvi," pa mu odgovarja Logarjeva, ki poudarja, da je končna odločitev vedno stvar ministrstev in ne svetovalne skupine.

Mrvaljević kot primer izpostavlja Grčijo. "Med prebivalci grških otokov je precepljenost od 80- do 90-odstotna. Grška vlada se je za to odločila načrtno, ker to pomeni, da je tam varno. Prav tako Grki potnike načrtno testirajo z naključnimi testi," pravi. Svetovalni skupini je predlagal, da bi z naključnim testiranjem potnikov začela tudi Slovenija.

Vendar pa se Logarjeva z njim ne strinja v celoti. Prepričana je namreč, da zaradi pogoja PCT to ni potrebno. "Treba pa je seveda izvajati ustrezen nadzor nad sistemom PCT. Na ta način dosežemo podobno varnost, kot bi jo s tem dodatnim testiranjem," pravi.

O Malti, ki za necepljene zapira meje, pa pravi, da si ta otoška država želi le zaščiti svoje stanje. "Imajo sorazmerno visoko precepljenost, a se je število okužb tam začelo višati." Priznava sicer, da je njim pri nadzorovanju tega, kdo vstopa v državo, nekoliko lažje, saj živijo na otoku.

"Seveda se bodo morali torej ljudje, ki bodo želeli na Malto, cepiti. Podobno je bilo že prej z rumeno mrzlico – ljudje, ki so želeli potovati na področja rumene mrzlice, so se morali proti njej cepiti, sicer tja niso imeli vstopa," še dodaja.

Kaj pa to pomeni za turizem? "To je stvar vlade, mi se v to ne moremo vmešavati. Dejstvo pa je, da si v trenutni situaciji in ob schengenskih mejah težko zamišljam, kako bodo izvajali kontrolo vsakega vstopajočega v Republiko Slovenijo. To bo morala povedati Policija," meni Mrvaljević in ob tem dodaja, da turistične agencije vsekakor nimajo in si tudi ne želijo imeti pristojnosti pri preverjanju ustreznosti dokumentov potnikov.

'Brez cepljenj in antibiotikov svetovna populacija zagotovo ne bi bila tako številna'

"Glede na trenuten odnos do obveznih stvari bi takšen odlok naletel na bistveno več negodovanja in bolj negativen odnos kot pa neka pozitivna kampanja za cepljenje. Bolj podpiram slednjo – pozitivne informacije in to, da ljudem razložimo, zakaj je cepljenje zanje koristno," pravi Logarjeva.

"Nenehne konfliktne situacije v zvezi s tem, koga cepiti in koga ne ter s katerim cepivom cepiti, zagotovo niso konstruktivne. Če bo kakšna kampanja, mora biti ta vsekakor pozitivna," se strinja tudi Mrvaljević, ki dodaja, da "je bila leta 1900 na svetu milijarda ljudi, ko pa so bila uvedena cepljenja, je mortaliteta padla in danes imamo na svetu osem milijard ljudi". "Brez cepljenj in antibiotikov svetovna populacija zagotovo ne bi bila tako številna," je prepričan.