Slovenci v tujini o cepljenju in sprejemanju ukrepov: večjih težav ni

Na Portugalskem je z enim odmerkom cepljenih kar 98 odstotkov odraslega prebivalstva. To je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ECDC največ med državami Evropske unije. V tej državi, ki je ena izmed najuspešnejših na področju cepljenja, je tudi študentka Katarina Grad.

Kot pravi študentka, tam v restavracijah ni omejitev glede števila gostov, še vedno pa so za vstop v restavracijo obvezne zaščitne maske. Pogojev PCT tam ne preverjajo. "V barih in nočnih klubih, ki so na Portugalskem odprti, pa se preverja tudi ta pogoj," pravi študentka.

Kaj pa fakultete? Gradova je dejala, da za mednarodne študente ves pouk poteka na fakulteti, za portugalske študente pa je pouk organiziran nekoliko drugače. Kot pravi slovenska študentka, pouk zanje še vedno delno poteka tudi preko spleta, a večinoma se vse zopet vrača na delovanje v živo. "Maske so na fakultetah potrebne, ni pa omejitve glede števila študentov," pravi.

Prav tako se v normalo vrača tudi tamkajšnje javno življenje. Gradova sicer v zadnjem mesecu, odkar je prišla na Portugalsko, ni opazila nobenega nasprotovanja protikoronskim ukrepom.

Danska je bila medtem prva država v Evropski uniji, ki je pred slabim mesecem dni odpravila vse omejitve in ukrepe v povezavi z novim koronavirusom. To so 10. septembra proslavili tudi s koncertom, ki se ga je udeležilo okoli 50 tisoč ljudi. Takrat je bilo na Danskem precepljenih okoli 87 odstotkov prebivalcev. Kako pa življenje tam poteka danes?

Tam že zadnjih šest let živi in dela Slovenka Rika Horvat, specialistka nuklearne medicine: "Danci so zaupali vladi, ki je govorila, da so omejitve začasne, da delajo vse, da se bo življenje čim prej vrnilo na stare tire," pravi zdravnica. Tam sicer še vedno velja nošenje mask za obisk pri nekaterih izbranih zdravnikih. Prav tako pa še vedno veljajo priporočila o testiranju otrok v šolah, "saj je prav ta populacija tista, ki na Danskem trenutno še ni precepljena".

Digitalno potrdilo ni več obvezno – to se je z začetkom novega šolskega leta popolnoma odpravilo, pravi Horvatova. Država je bila sicer zaprta kratek čas, vendar pa je ljudem to precej onemogočilo vsakdanje življenje, dodaja: "Ljudje so se zavedali, da brez cepljenja države ne bo mogoče odpreti."

 Ob tem je za veliko število testiranih in cepljenih ljudi poudarila tudi pomen digitalizacije: "Ljudje so se na testiranje naročili preko aplikacije, testiranja so bila brezplačna, ljudje so se množično testirali, še preden so se cepili." Kot pravi se je pomen digitalizacije pokazal tudi pri cepljenju, na katerega so se prebivalci znova prijavili kar prek spleta.

Komunikacija je potekala prek vlade, vendar pa vedno po nasvetu strokovnjakov: "Vlada sama ni sprejela nobene odločitve, dokler se ni posvetovala s strokovnjaki."

Kot pravi Horvatova, so bile sicer težave, ki so se pojavile na Danskem, večinoma povezane s tem, da določene skupine niso prišle dovolj hitro na vrsto za cepljenje in ne v tem, da se prebivalci ne bi želeli cepiti. "Velika težava je bila, da v določenem trenutku ni bilo dovolj cepiva, zato do poletja niso mogli precepiti vseh skupin. To je bila večja težava kot to, da se ljudje ne bi želeli cepiti," je dejala.

Zadnji podatki naših zahodnih sosedov kažejo, da je bilo tam okuženih nekaj manj kot pet milijonov ljudi, več kot 130 tisoč ljudi je umrlo. V drugem in tretjem valu so se ljudje v Italiji veliko bolj držali ukrepov in tudi cepljenje je potekalo veliko hitreje. Kakšno je trenutno življenje pri naših zahodnih sosedih?

V Italiji je interes za cepljenje precej velik. Podatki kažejo, da se je doslej z obema odmerkoma cepiva cepilo 72 odstotkov populacije. Izredni komisar za cepljenje napoveduje, da bodo v roku enega ali dveh tednov dosegli 80-odstotno precepljenost. "To je ena izmed najvišjih precepljenosti v Evropi," pravi Andrej Černic, ki živi v Italiji.

So na precepljenost vplivale tudi podobe Bergama iz prvega vala? Kot meni sogovornik, je to res: "Slike žrtev so se ljudi prijele, jim ostale v spominu, zato je stekla tudi kampanja cepljenja." Italijo sta sicer v obdobju koronavirusa vodili dve različni vladi, a kot pravi Černic, sta si si obe za cilj zadali precepljenost celotne populacije.

Tamkajšnji prebivalci so se pod vtisom prvega vala ukrepov večinoma držali, meni sogovornik. "Policija je nadzorovala stanje, a s tem ni pretiravala." Do večjih protestov, kot pravi, tudi ni prišlo. Izjema je Trst, kjer so se zgodili trije večji protesti, na katerih se je zbralo okoli 10 tisoč ljudi, je dejal.

15. oktobra bo v Italiji v veljavo stopil tudi pogoj PCT, ki bo obvezen za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju: "Proti temu so se ponekod pojavili protesti, a če gledamo globalno sliko Italije, ne moremo govoriti o množičnih protestih."