"Zdaj, ko imamo covid-19, kar naenkrat ni več gripe," je bil pogost komentar v zadnjih mesecih. A to ne drži. Virus influence ni kar "izginil", prav tako ne drugi virusi iz skupine koronavirusov. In tudi letos bodo, tako kot vsako leto, epidemiologi pozorni tudi na pojavnost gripe. Sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal namreč v Sloveniji spremljamo že od leta 1999. Tako imenovano "mrežno spremljanje gripe" oziroma opozorilno epidemiološko spremljanje gripe poteka na vzorcu slovenske populacije, ki zajame 3–4 odstotka prebivalcev. Pri tem merijo, koliko je bilo vsak teden obiskov pri izbranih osebnih zdravnikih zaradi akutnih okužb dihal in gripe.
"Mrežno spremljanje na vzorcu populacije bomo nadaljevali, seveda pa v večini primerov ne bo več šlo za obiske pri zdravniku, pač pa za telefonske konzultacije, ki se enako kot obisk beležijo v bolnikov/bolničin karton," so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tedenske podatke bodo kot do zdaj objavljali na svoji spletni strani.
Je sočasna okužba z virusom influence in novim koronavirusom možna?
Oseba lahko zboli hkrati za gripo in covidom-19, opozarjajo epidemiologi. "V strokovni literaturi so opisi bolnikov, pri katerih so potrdili sočasno okužbo z virusom influence, povzročiteljem gripe, in novim koronavirusom, povzročiteljem covida-19. Število objav ni veliko, videti je, da potek ob hkratni okužbi vsaj pri večini bolnikov ni bil bistveno težji. Res pa je, da se je ob razmahu novega koronavirusa v številnih državah severne poloble sezona gripe postopno iztekala, hkrati pa so se intenzivirali ukrepi za zmanjševanje prenosa novega koronavirusa, ki so brez dvoma zamejili širjenje gripe in drugih respiratornih virusov. Posledično izkušenj o tem, kaj pomeni, ko poteka sezona gripe hkrati s pandemijo covida-19, ni na pretek," so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Zdaj pa se bližamo novi sezoni gripe. "Vemo, da lahko zbolimo za obema virusnima boleznima istočasno in da se imunski sistem težje bori z obema virusoma hkrati. Takšen bolnik je izpostavljen hudim poškodbam pljuč, daljšemu poteku bolezni, hujšim zapletom in celo smrti," je za National Geographic pojasnila Lisa Maragakis, višja direktorica oddelka za preprečevanje okužb fakultete Johns Hopkins University School of Medicine v Baltimoru v ameriški zvezni državi Maryland. Kot pravi, še ni dovolj znanega o tem, ali okužba z novim koronavirusom poveča možnost okužbe z virusom influence oziroma obratno. "Vendar pa ste zagotovo v tem primeru bolj dovzetni, saj virusne okužbe poškodujejo tkivo v vašem dihalnem traktu, tako da se težje borite proti novim okužbam. Vnetje pljuč (ki ga lahko povzročita obe bolezni) pa prav tako omogoča bakterijam, da pridejo v pljuča," pravi Maragakisova.
Vendar na NIJZ poudarjajo, da je podatkov o tem, kaj se zgodi, če hkrati prebolevamo gripo in covid-19, za zdaj premalo. Po do zdaj zbranih podatkih večina bolnikov, ki je bila sočasno okužena z obema virusoma, ni imela posebej težkega kliničnega poteka. "So pa tudi objavljeni opisi bolnikov, ki so bili okuženi z obema virusoma in pri katerih se je bolezen neugodno iztekla. Vprašanje pa je, če niso pomembnejši dejavniki tveganja za smrt ob hkratni okužbi s SARS-CoV-2 in virusom influence, starost, prisotnost srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, debelost in motnja imunosti ter druge kronične bolezni. Povedano drugače, morda bi se okužba iztekla slabo tudi v primeru, če bi bolnik preboleval samo covid-19," so pojasnili na NIJZ. "Predvidevamo, da bomo boljši uvid v pomen sočasne okužbe pridobili v prihajajoči sezoni, ko se bo nabralo več podatkov. Dokler ni podatkov, pa je toliko bolj smotrno, da poskusimo preprečiti gripo s cepljenjem in zmanjšamo verjetnost za hkratno okužbo," so še dodali.
Kakšna bo sezona gripe je težko napovedati
Znanstveniki z berlinskega inštituta Max Planck so naredili matematični model, ki temelji na podatkih o širjenju novega koronavirusa v spomladanskih mesecih. Izračunali so, da bi se v sezoni gripe in prehladov tveganje za okužbo z novim koronavirusom lahko povečalo celo za 2,5-krat. Ena od razlag je, da imajo osebe, ki so nedavno prebolele gripo, večjo dovzetnost za razvoj covida-19, medtem ko naj bi osebe, ki so cepljene proti gripi, imele manjše tveganje za to, da zbolijo za covidom-19. Njihova analiza je prav tako pokazala, da gripa lahko poveča možnost prenosa novega koronavirusa in da je to eden od razlogov, zakaj se je virus na začetku epidemije v Evropi tako hitro širil.
Nihče ne zna natančno napovedati, kakšno sezono gripe lahko pričakujemo. Zanimivo je, da je bilo v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Čilu, kjer je običajno vrhunec sezone gripe v juliju in avgustu in se torej tam letošnja sezona gripe počasi izteka, dokazanih okužb z virusom influence zelo malo v primerjavi s preteklimi leti. Strokovnjaki menijo, da to lahko pripišemo intenzivnim ukrepom, ki so jih izvajali v teh državah, da bi zamejili širjenje SARS-CoV-2: ohranjanje fizične razdalje med ljudmi, pogosto in temeljito umivanje rok, uporaba zaščitnih mask.
"Čeprav ni možno z gotovostjo napovedati, kakšna bo letošnja sezona gripe in ostalih povzročiteljev prehladnih obolenj ter kakšna bo epidemiološka situacija glede covida-19 jeseni in pozimi, je verjetno, da se bosta širila tako gripa kot covid-19, pa tudi druga prehladna obolenja," pravijo na NIJZ.
"Med pandemijo covida-19 je zelo pomembno zmanjšati breme okužb dihal za zaščito ranljivih skupin, zdravstvenega sistema in drugih nujnih služb. Pomembno je, da se zdravstveni sistem, ki bo najverjetneje že tako obremenjen zaradi pandemije, ne obremeni še dodatno zaradi gripe, zaradi katere se v jesensko-zimskem času običajno poveča število hospitalizacij. Preobremenitev zdravstvenega sistema ima namreč lahko negativen vpliv tudi na izid covida-19," pravijo na NIJZ.
Cepljenje proti gripi letos še posebej priporočljivo
Epidemiologi z NIJZ poudarjajo, da bo letos zaradi pandemije covida-19 bolj kot kdaj prej pomembno, da se čim več ljudi zaščiti proti gripi s cepljenjem. To je še posebej pomembno za ranljive skupine, pri katerih gripa poteka težje, z zapleti, kot so kronični bolniki in starejše osebe, pa tudi za delavce v zdravstvu in negi. "Upamo in želimo si, da bi se več ljudi odločilo za cepljenje proti gripi, še posebej med kroničnimi bolniki in starejšimi nad 65 let, nosečnicami ter tudi med otroki v starosti 6–23 mesecev. Stroške bo v celoti kril ZZZS," pravijo na ministrstvu za zdravje (MZ).
Cepivo še ni na voljo, a je NIJZ naročil večje število odmerkov kot lani. V sezoni 2020/2021 bo na voljo enako cepivo proti gripi kot v pretekli sezoni (štirivalentno cepivo proti gripi francoskega proizvajalca). "Naročenih je 270.000 odmerkov cepiva," so nam pojasnili na NIJZ.
"Koliko ljudi se bo cepilo, težko govorimo, pričakujemo pa večji odziv kot lani," pravijo na ministrstvu. Že lani je sicer precepljenost, predvsem v skupini starejših nad 65 let, narasla v primerjavi s predhodnimi leti. A kljub temu je Slovenija še vedno na repu držav Evropske unije po precepljenosti proti gripi, opozarjajo na MZ. V preteklih sezonah je bila precepljenost skupin s povečanim tveganjem kljub brezplačnemu cepljenju namreč še vedno prenizka. V sezoni 2018/19 se je proti gripi cepilo le 12,8 odstotka starejših od 65 let, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije pa bi morala precepljenost starejših proti gripi znašati vsaj 75 odstotkov.
Morda tiči razlog za slabšo precepljenost tudi v tem, da cepljenje proti gripi ni 100-odstotno učinkovito. Kljub cepljenju se namreč lahko zgodi, da zbolimo za gripo. "Na žalost je slabša zaščita pri starejših ljudeh, ki bi jo najbolj potrebovali. Kljub temu je lahko dobrobit cepljenja tudi pri starejših, če že ne prepreči bolezni, zmanjša možnost za težji potek in hospitalizacijo," poudarjajo na NIJZ. Slabša zaščita pri starejših je tudi zato, ker se po cepljenju imunost na virus influence razvije po 14 ali celo več dneh, medtem ko se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni.
Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zato moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto. Seveda bi bilo veliko bolj priročno, če bi imeli eno cepivo proti gripi, ki bi nudilo zaščito za več let oziroma sezon. Vendar pa za zdaj še nobeno takšno cepivo ni bilo registrirano. Sicer potekajo številne študije, ki pa še niso blizu faze, ko bi lahko "univerzalno" cepivo proti gripi registrirali.
S cepljenjem proti gripi lahko zmanjšamo pritisk na zdravstveni sistem
S cepljenjem proti gripi bodo zdravstveni domovi predvidoma začeli konec oktobra ali začetek novembra. Cepljenje bodo izvajali izbrani osebni zdravniki in drugi zdravniki, predvidoma pa se bo možno cepiti tudi na območnih enotah NIJZ. "V letošnjem letu je novost brezplačno cepljenje proti gripi za otroke od šestih mesecev do dveh let starosti (tako je sedaj cepljenje brezplačno za vse skupine s povečanim tveganjem za težji potek gripe)," pravijo na NIJZ.
Na ministrstvu poudarjajo, da mora biti zdravstveni sistem pripravljen na večji odziv ljudi za cepljenje proti gripi, saj "bomo z večjo precepljenostjo zmanjšali pritisk bolnikov z gripo v zdravstvenem sistemu, kar je ob istočasnem kroženju virusa SARS-CoV-2 zelo pomembno".
Znanstveniki berlinskega inštituta Max Planck predvidevajo, da bi letos cepljenje proti gripi lahko zmanjšalo tudi tveganje za okužbo z novim koronavirusom. Pri tem so izpostavili dejstvo, da so v Italiji na območjih, kjer je bilo več cepljenih proti gripi, zabeležili manj smrtnih primerov covida-19. Vendar to ne pomeni, da cepivo proti gripi vpliva na preprečevanje širjenja covida-19, opozarjajo znanstveniki. Cepljenje proti gripi svetujejo predvsem zato, da se zmanjša tveganje, da zbolimo tako za gripo kot covidom-19 in da se zmanjša pritisk na zdravstvene sisteme zaradi morebitnih zapletov pri gripi.
Kako vemo, ali imamo gripo ali covid-19?
Čeprav so na začetku pandemije tudi nekateri strokovnjaki covid-19 primerjali z gripo, pa je s širjenjem novega koronavirusa postalo jasno, da je takšna primerjava neprimerna in lahko celo nevarna. Okuženi z novim koronavirusom imajo lahko različne simptome, tudi nekatere takšne, ki jih pri navadni gripi ponavadi ni (driska, bruhanje, vnetje nožnih prstov, izguba vonja in okusa). Vendar pri večini ljudi, ki se okužijo z novim koronavirusom in kažejo znake okužbe, so ti sprva lahko podobni gripi.
"Bolezen covid-19 se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Ker so simptomi covida-19 lahko podobni simptomom gripe in drugih okužb dihal, okužbe z virusom SARS-CoV-2 ne moremo ločiti od ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal zgolj na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav," pravijo na NIJZ. Zato je za potrditev ali izključitev covida-19 potrebno mikrobiološko testiranje. Virus SARS-CoV-2 se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in v drugih kužninah.
O testiranju na gripo bo odločal lečeči zdravnik, ki bo pri tem upošteval zdravstveno stanje, kronične bolezni in smiselnost zdravljenja gripe z zaviralci nevraminidaze. "Praviloma se testirajo težje bolni s sumom na gripo, ki se zdravijo v bolnišnici, zato da se ob potrditvi uvede zdravljenje z zaviralci nevraminidaze," so pojasnili na NIJZ.
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.